Logo MojaObčina.si
DANES
12°C
8°C
JUTRI
19°C
7°C
Oceni objavo

Vrhničanka Nina Menard za »krmilom« ene najhitrejših jadrnic na svetu

Nina Menard, ki prihaja z Vrhnike, je izvršna direktorica družbe Esimit Europa Ltd s sedežem na Cipru, ki koordinira projekt Esimit Europa. Kaj je to? Esimit Europa je projekt, ki na izviren način povezuje diplomacijo, gospodarstvo in šport. Njegovo poslanstvo je vzpodbujanje sodelovanja na celotni evropski celini in širjenje zavedanja o skupni evropski identiteti prek športa.
Začetki projekta Esimit Europa segajo v leto 1995, ko se je začel kot vizionarska ideja podjetnika Igorja Simčiča, ki prihaja iz družine z 200-letno vinarsko in vinogradniško tradicijo v Brdih. Medtem ko je vsak dan prestopal mejo med Slovenijo, kjer je živel, in Italijo, kjer je delal, se mu  je porodila zamisel, da bi prek jadralskega projekta lahko simbolično zabrisal meje. Pridobil je podporo županov Nove Gorice in Gorice in tako se je začel mednarodni projekt Esimit, jadrnica Esimit pa je že takrat simbolizirala obmejno prijateljstvo ter začela pridobivati vse bolj evropski predznak. Na podlagi vrhunskih športnih rezultatov je projekt pridobil podporo predsednika dežele Furlanije Julijske krajine in slovenskega ministra za zunanje zadeve ter se tako razširil na sodelovanje med Slovenijo in Italijo. Projekt je dokončno zajadral v povsem evropske vode leta 2002, ko je dobil pokroviteljstvo predsednika Evropskega parlamenta in s tem tudi pravico uporabljati evropske simbole – od takrat naprej je Esimit Europa  edina jadrnica na svetu, ki ji je dovoljeno pluti pod evropsko zastavo. Zaradi neprekinjenega procesa krepitve dialoga med evropskimi narodi je jadrnica leta 2006 prejela tudi uradno pokroviteljstvo Joséja Manuela Barrosa, predsednika Evropske komisije, in tako postala uradni ambasador združene Evrope. Kasneje je jadrnico uradno podprlo vse več uglednih poslovnežev in diplomatov, med njimi tudi Martin Schulz, predsednik Evropskega parlamenta, in Sergej Lavrov, zunanji minister Ruske federacije. Tako projekt Esimit Europa danes predstavlja sodelovanje na celotnem evropskem kontinentu skupaj z Rusko federacijo.

Najvidnejši simbol projekta je  jadrnica Esimit Europa2 inekipa Esimit Sailing Team. Jadrnica Esimit Europa 2 je dolga30 metrov, široka5,3 metra, ima jambor z višino44 metrovin na krovu združuje 18 izjemnih jadralcev, ki prihajajo iz 10 različnih evropskih držav. Njen skiper je 2-kratni zmagovalec Pokala Amerike in 4-kratni dobitnik olimpijskega odličja, Jochen Schümann. Z najvišjo hitrostjo prek 38 vozlov (70 km/h) je Esimit Europa 2 ena najhitrejših jadrnic na svetu. S sporočilom »Skupaj – za Evropo« ekipa Esimit Sailing Team jadra pod evropsko zastavo, tekmuje za Jadralno zvezo Slovenije in Yacht Club de Monaco ter promovira vrednote, kot so ekipni duh, solidarnost, inovativnost ter sodelovanje. Od svojega krsta junija 2010 je Esimit Europa 2 na 28 nastopih 28-krat prva prečkala ciljno črto in postavila 6 rekordov. Glavni sponzor jadrnice je globalno energetsko podjetje Gazprom, uradni partner je BMW, drugi sponzorji pa so še Adidas, Medot in Cinkarna.

Vrnimo se nazaj k Nini Menard. Ključni življenjski dogodki jo povezujejo z Vrhniko – najprej jo je, še preden je dopolnila 20 let, na Vrhniko pripeljala ljubezen njenega življenja, sledila je poroka v Bistri, otroci so se vpisali v vrtec in osnovno šolo na Vrhniki in tukaj je pred petimi leta odprla svoje podjetje. Potem pa jo je s poslovno priložnostjo poklical širni svet in vsa družina se je preselila na Ciper, medtem ko njihov domači kraj ostaja Vrhnika in domača hiša čaka, da svoje izkušnje nekoč prinesejo domov. Zanimalo nas je, kako je delati za takšen  mednarodni projekt, zaradi katerega se je odločila tako korenito spremeniti življenje. Kako je prišlo do odločitve, da se preseli vsa družina in kakšna je to dejansko izkušnja, ko zakleneš vrata za seboj in greš?


Za začetek nam povejte, kaj vam pomeni delo na projektu Esimit Europa?

Vse življenje se zavedam, da je pravo gonilo napredka nekaj pozitivnega, kot na primer ljubezen. Zato se mi zdi povezovanje ljudi z namenom ustvarjanja dobrega tisto, kar je osnova uspeha tega projekta in tudi vseh nas, ki delamo za projekt. Težko bi na primer prodajala cigarete ali počela nekaj, kar ne ustreza mojim notranjim vrednotam. Idealno je, ko najdeš službo, ki izžareva tvoje vrednote. To pa je enostavno izjemno pozitiven projekt, nima prav nobenih škodljivih vplivov ali stranskih učinkov – je le jadrnica, sodelovanje, skupni razvoj in napredek.

Kako ste se odločili sprejeti izziv za delo na Cipru?

Ko mi je na pot prišla priložnost, da bi delala ta tako uspešen projekt s tako velikim potencialom, ki me je tako navdušil, sem to z največjim veseljem sprejela. Ker  je sedež družbe na Cipru, je tam tudi moje delovno mesto. Kako sem se odločila? Rekla sem: »Ja.« Tako preprosto. No, ja , seveda sem naprej o tem govorila z možem, a on je ravno tako preprosto rekel: »Ja, gremo!«. Nisva razmišljala in analizirala, začutila sva, da je prava stvar. 

Je pa res, da smo bili v preteklosti v okviru poslovnega izziva že blizu selitvi na Kitajsko, zato smo to misel v preteklosti že obdelali in se soočili z nekaterimi izzivi selitve. Takrat se ni zgodilo in sva se oba strinjala, da ni bila prava priložnost, zato pa sva morda tisto pravo priložnost lažje hitro prepoznala.

 

So sledili kakšni dvomi od odločitve do realizacije selitve?

Ne, dvomov ni bilo, bila je le skrb, kako bodo to sprejeli otroci.

 

Kako potekajo priprave na odhod doma in kaj vas čaka, ko pridete v tujo deželo? Vi namreč za to niste imeli nobene posebne agencije ali pomoči, vse ste speljali sami.

Ja, vse sva z možem speljala sama. Največ sva se ukvarjala z otroci. Takoj po sprejeti odločitvi smo začeli z individualno angleščino za starejšega, ki je bil že šolar in smo ga na Cipru želeli vpisati v mednarodno šolo, ki poteka v angleškem jeziku. Ker mlajši sin še ni znal angleško, smo najprej sprejeli odločitev, da ga v šolo še ne bomo vpisali in da bo eno leto na Cipru preživel še doma, da se počasi pripravi. Ko pa smo šli aprila na Ciper, da bi uredili vpis starejšega sina v šolo in poiskali hišo za nas, so nam v šoli predlagali, naj nič ne čakamo in ga vpišemo takoj, ker je ravno v tem razredu pomočnica učiteljice otrok iz Srbije in bo lahko pomagala s premostitvijo manjših jezikovnih ovir, poleg tega pa je tudi otroška psihologinja. Tako so nam vlili zaupanje in zdaj sta oba v šoli. Odlično sta se ujela.

Ampak znanje jezika ni vse, otroci se zares ujamejo na zelo različne načine. Naš starejši je rad hodil na nogomet na Drenov grič, zato ga zna zelo dobro igrati, kar mu je dejansko pomagalo prebiti socialni krog med novimi prijatelji v Nikoziji, zato gre zahvala tudi njegovemu trenerju Janu. 

Sicer pa je selitev zahtevala en kontejner. To so bila večinoma oblačila, igrače, en družinski fotelj in naša kolesa. Kolesa so se nam pri pripravi na selitev zdela nepogrešljiva, saj se Slovenci radi vozimo s kolesi. A že ko smo šli na prvi družinski izlet s kolesi v Nikoziji, smo zaradi številnih začudenih pogledov spoznali, da nekaj ni v redu... Koles seveda na Cipru praktično ni, vsi se vozijo samo z avtomobili, morda s skuterji. Ni niti nobene kolesom prijazne infratsrukture, tako da so naši kolesarski izleti bolj redkost.

Seveda pa doživiš marsikaj. Ko sva izbrala hišo za našo družino in sva na primer želela prijaviti električni priključek na najino ime, se je uradnik, ki je urejal prijavo, tako od srca smejal, da sva bila najprej zelo začudena. Potem pa je le pojasnil, da enostavno Slovencev na tem uradu še ni videl.  Slovenci očitno nismo tako pogosti na takšnih življenjskih uradih na Cipru. Potem pa so seveda številne majhne stvari, ki tvorijo življenje. Potrebno se je navaditi na vožnjo po levi strani;  ko gremo na obisk k sošolcu iz turškega dela, moramo od doma s potnim listom; pri prehrani tudi hitro ugotoviš, da ti nekaj manjka - spomnim se, kako sem bila vesela, ko sem našla kislo zelje v eni trgovini z bolj evropskimi stvarmi.  Sliši se morda banalno, ampak je res zanimiv občutek. Tudi skuto težko dobiš. Mi seveda kuhamo govejo juho, tam je ne jedo. Ciper je pravi jug. Tudi mentaliteta je drugačna, ljudje so prijazni in odprti, vendar se nekatere zadeve tam resnično počasi odvijajo. Je pa tudi manj stresa.

Ali je kakšna stvar, ki jo pogrešate, pa je tam niste mogli urediti?

Knjižnica. S slovenskimi knjigami seveda, posebej za otroke. Mi vsi zelo radi beremo. Jaz od nekdaj zelo rada berem, tam pa še posebej, ker sploh ne gledam televizije, saj tudi grških programov ne razumem. Imamo sicer nekaj knjig in DVD-jev, ki smo jih preselili, ampak novih in svežih ni nikoli dovolj. Posebej mlajši sin ima zelo rad knjigice. Na Vrhniki je vedno rad hodil v knjižnico na pravljične urice, kjer jim je gospa vsak teden brala - obdelali so neko zgodbico in imeli v zvezi s tem še dodatne aktivnosti. Za njega so te knjigice resnično pomembne, zato smo prosili v naši knjižnici na Vrhniki za podaljšanje rokov, da se prilagodijo mojim prihodom v Slovenijo, kar so nam odobrili in smo jim vsi zelo hvaležni. Tako imam vsakič, ko odhajam in prihajam, kovček ročne prtljage napolnjen s knjigami.

Kako pa poteka takšno delo  na daljavo?

Moje delo obsega veliko koordinacije s partnerji in dobavitelji po celem svetu. Zelo pomembna je pri tem komunikacija, vse poteka preko elektronske pošte in telefonov - moraš biti na to pripravljen, saj nisi fizično skupaj. Tudi težje je. Moraš biti bolj senzibilen, ker imaš omejen pregled nad stvarmi, ki se dogajajo v ljudeh, ne moreš se namreč zanašat na govorico telesa. In pa zaupanje mora biti! Poštenje je pri nas na prvem mestu. Tako kot sodeluje celotna ekipa na jadrnici, mora sodelovati tudi pisarniška ekipa - na enak način, na osnovi zaupanja.

Prvi obisk celotne družine po selitvi je bil zdaj za Božič?

Ja, bili smo res srečni. Ni bilo načrtovano, zato smo morali dokupiti tudi zimska oblačila za starejšega. Ampak tukaj smo imeli vsaj približno zimo, čeprav brez snega. Na Cipru zdaj namreč rastejo še pomaranče in okrašeno jelko je res nenavadno videti zraven – tega nismo navajeni. Zato je bilo resnično lepo biti za praznike doma.

 

(gt, foto: arhiv Esimit)

 

Oglejte si tudi