Ne bom rekla, žal nisem spremljala dogodkov, ker mi je že samo brskanje po revijah in spletnih straneh o pričujočem dogodku pognalo bolj jezo in prezir po telesu kot pa obžalovanje, da nisem temu namenila pozornosti. Ob vseh teh dogodkih je najbolj boleče dejstvo, da mladi na katerih naj bi svet stal nimajo prav nobenega vpogleda v dejansko stanje tako političnega kot socialnega področja države. Mišljenje, da je spremljanje 24ur in prebiranje žurnala ali Mladine zadostno in nasploh kvalitetno zbiranje informacij za dojemanje političnega dogajanja na naših tleh je le posledica mladostne naivnosti in apatije. Vendar se je danes tako moderno upirati. Biti anarhist in kljubovati vsemu čemur je možno je najnovejši trend. No navsezadnje se pa splača na klobaso in tudi anorak je priročna in koristna zadeva, ki jo lahko dobiš z udeležitvijo. Spomnim se petka pred soboto 17.11., ko mi je sošolec s fakultete dejal, da komaj čaka, da se udeleži štrajka. Iz naravnega ne-vedenja čemu, sem ga vprašala zakaj. Odvrnil mi je, da so mu Zoisovo štipendijo zmanjšali za skoraj sto evrov. Ob tragediji, ki jo je izustil me je šokiral tako resen razlog, da sem se kar nemo stran pobrala. Otožno pričajo slike z dogodka, da je ta sošolec eden izmed mnogih mladih, ki so stali na Kongresnem trgu in kričali skupaj z tako imenovanimi aktivisti, ki me spominjajo na neke wanna be Lenine in Che Guavare-te, ki skušajo ustvariti vtis, da smo ljudje podjarmljeni nekemu tiranu, ki gloda naša telesa v jami nesvobode in brezizhodnosti. Omenim lahko tudi nesmisel zahtevanja še večjih plač vtem, ko zgovorni skoraj, da ne jočejo o vladnih premikih, ki ženejo vse ljudi v (baje) revščino in se otepajo sistema varčevanja, ki je definitivno najboljša rešitev, za čas, ko nimamo sredstev, da bi pokončno stali. Če je res tako hudo in je bila ta stavka sporočilo vsega ljudstva kje je ostalih 1.970.00 Slovencev, ki trpi pomanjkanje? Za vprašati se je tudi, kako lahko organizatorji pričakujejo kakršenkoli odgovor iz oblasti vtem, ko nimajo nobenega spoštovanja upoštevati norme in zaključka skupne dediščine prejšnjega režima, ko so 'kladivari' in 'srpaši' ponosno mahali s simboli komunizma. Mislim,da če bi se to dogodilo v Nemčiji, kjer imajo urejeno zgodovino in nobenih ala nacionalsocialistov na oblasti, bi tistim upornežem s svastiko na rami sledile ostre sankcije. Čudim se, da lahko še toleriramo tovrstne politične manevre spodkopavanja vlade. Potrebujejo le ne bistvene povode in privlačnost upiranja in toženja ter obleko pravične in enakovredne ideologije. Realnost je žal taka, da vsakdo želi prejemati neizmerne vsote za bolj ali manj nič dela in ob tem tuliti svoje pravice, medtem, ko bi se lahko spomnil pravice biti domoljub in zaveden državljan. Ne nazadnje smo mi ljudstvo, ki si izvoli svojega voditelja.
Špela Jerina
Sporočilo uredništva:
Vsebina prispevka odraža zgolj avtorjevo osebno mnenje in ni nujno tudi uradno stališče uredništva.
