Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za nedelja, 04.12.2016

pretežno oblačno
Ponoči bo na jugozahodu zmerno do pretežno oblačno, drugod delno do pretežno jasno. Zjutraj bo po nekaterih nižinah nastala megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do -3, na Primorskem do 6 stopinj C.
-1°C | 4°C
torek, 05.12.2016
0°C | 4°C
sreda, 06.12.2016
-1°C | 6°C
četrtek, 07.12.2016
-1°C | 4°C
petek, 08.12.2016
-4°C | 5°C
Opozorila
Sobota, 3.12.2016 ob 16h
Dodatnega opozorila ni.
-1°C
4°C
pretežno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Sosed sosedu

Slapovi Pečnikarice – svet divjine


SOSED SOSEDU

| |
15.01.2014      9:57
A A

Slapovi Pečnikarice – svet divjine


12. januar 2014 – nedelja obsijana s soncem, opoldanska temperatura +13°C. Pripeljeva se na Podpesek do Riharjeve kmetije in vprašava za pot do slapov Pečnikarice. Prijazen gospodar nama svetuje po kateri poti naj kreneva, obenem pove, da Pečnikarica nikoli ne usahne, da je pot ob slapovih zahtevna in da si zaradi kač ni pametno slapove ogledovati v poletnih mesecih. S pogledom naju premeri, če sva dobro obuta in nama zaželi varno hojo.


Deli:

Zahvaliva se in kreneva po pobočju hriba do ravnice ob kmetiji Pečnik. Prekoračiva travnik in že sva ob vodi. Na ravnini potok Pečnikarica počasi odteka in se po nekaj100 metrihizlije v Podlipščico. Hodiva v smeri proti izviru. Dolina se prične ožati in že prav kmalu morava potok prečkati. Izbirava  kamne na katere stopava in paziva, da si ne zmočiva čevljev.

Pot se začne vzpenjati. Pred seboj zagledava zadrževalnik. Za betonskim zidom je voda umirjena, skozi dve odprtini pa se presežna voda izliva v globino. Hoja ob potoku ni več mogoča, zato se povzpneva na desni breg in penečo belino opazujeva z višine. Nevarno je.  Ovira naju strma brežina, iz tal se dvigajo mogočne več metrov visoke skale, po tleh ležijo debla trohnečih dreves. Čevlji se slabo oprijemajo, stopava na spolzke veje in skale, ki so prekrite z listjem. Drsi nama.

 Vseskozi naju spremlja bobnenje vode, ki se v soteski pretaka med skalami in v slapovih ubira pot proti ravnini. Spuščava se proti strugi in le nekaj metrov nad njo opaziva na skalni polici kakšnih80 cmdolgo povsem črno kačo, ki jo je toplo sonce zvabilo iz zimskega skrivališča. Počasi se približava, vendar sonce ni imelo več toliko moči, da bi se kača ogrela in se umaknila v varno počivališče. Otrpla je obstala tam in najbrž že to noč postala poslastica bogve kateri zverini. Med skalami in pod drevesnimi koreninami je vse polno lukenj in brlogov. Izhojene poti v teh luknje dokazujejo, da je tu živ živalski svet. Kako bi tudi ne bil. Tukaj je vsiljivec le človek, ki ga žene radovednost, da si ogleduje to nedotakljivost divje pokrajine, kjer se je čas že zdavnaj ustavil.

Pretikava se med podrtimi drevesi in preskakujeva skale obraščene z mahom. Tu in tam so  kratke ravnice, kar posebno dobro dene utrujenim nogam, da se nekoliko spočijejo. V podrasti opaziva prve cvetove trobentic, celo jetrnika. Veliko je temno zelene praproti. Prideva do peščene sipine, še zadnjič prečkava strugo in prav tukaj mi na skali zdrsi in v čevelj zajamem vodo. Ustaviva se ob ruševinah, kjer je nekoč stal Riharjev mlin in pomalicava.

Pot nadaljujeva proti Rastovkam. Ker hoja ob strugi ni več mogoča, kreneva čez mostiček na levi breg v smeri Miznega dola. Oddaljujeva se vse bolj v levo, nekako ne najdeva poti, ki bi naju pripeljala nazaj k potoku. Desno se dvigajo visoke neprehodne pečine. Šele ko opaziva križ na robu skalne gmote se zaveva, da sva pod Vranjimi pečinami. Spustiva se po strmi brežini in kmalu zaslišiva bučanje vode.  Pred nama se odpre pogled na svet divjine, svet po katerem pozna pot le voda, ki škropi in se belo peni med ogromnimi skalami in podrtim vejevjem. S težavo se vzpenjava proti izviru in vsak korak strogo nadzorujeva. Trenutek nepazljivosti bi bil lahko povod za nesrečo. Hodiva počasi, le še po nekaj metrov in skrbno izbirava kam stopiti. Soteska v kateri kraljuje divjina skoraj ne spreminja podobe. Daje vtis nedotakljivosti in premoči. Odločiva se za povratek.

Previdno sestopava. Končno prispeva do zmernejšega terena. Pot spet lahko nadaljujeva ob vodi. Tukaj je celo nekaj sledi koles traktorja. Zemlja ob potoku je razmočena in tu in tam prekrita z muljem. Zazrta v tla obstaneva. V mulju opaziva svežo sled medvedove šape. Dolgi ostri kremplji so dobro vidni. Pospešiva korak. Temni štori, izruvane štrleče drevesne korenine ali osamelci skal so kar naenkrat dobili čudne grozeče podobe.

Tiho, na uho povedano, se nama je kar oddahnilo, ko sva s poti zagledala hišico, v kateri je nameščen oven za poganjanje vode. Po dobrih nekaj100 metrihprispeva na travnik pod Riharjevo kmetijo. Krog je bil sklenjen. Krog prelepe nedotaknjene narave, divje vode in padajočih slapov, krog pasti in nevarnosti. 

 

Sonja Malovrh





Povezani članki
0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Vrhnika!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Naš časopis
Številka: 443/2
Izšla: 28.11.2016

Prelistaj E-izdajo

Bodite prvi pri oddaji mnenja.