Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za sobota, 03.12.2016

pretežno oblačno
Danes bo zmerno do pretežno oblačno, nekaj sonca bo predvsem na severovzhodu države. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature bodo od 2 do 5, na Primorskem do 10 stopinj C.
-2°C | 4°C
nedelja, 04.12.2016
-2°C | 4°C
ponedeljek, 05.12.2016
-2°C | 4°C
torek, 06.12.2016
-2°C | 6°C
sreda, 07.12.2016
-2°C | 4°C
Opozorila
Sobota, 3.12.2016 ob 8h
Dodatnega opozorila ni.
-2°C
4°C
pretežno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Sosed sosedu

Preko Vrhnike potujejo različne življenjske ......


SOSED SOSEDU

| |
04.12.2015      9:11
A A

Preko Vrhnike potujejo različne življenjske zgodbe


V nekdanji vrhniški kasarni je že nekaj časa urejen center, namenjen preskrbi beguncev, ki po balkanski poti potujejo proti Nemčiji in deželam Zahodne Evrope. Premiki prebežnikov čez naše kraje so pretrgali čas, ko smo na svetovne dogodke gledali le od daleč. Prišli so k nam in odzvali smo se vsak po svoje, glede na svoje poznavanje in razumevanje dogodkov.


Iraška družina
Iraška družina
Deli:

Ko se je zaradi porasta števila prebežnikov vzpostavil center v nekdanji vrhniški vojašnici, so delo prevzeli Civilna zaščita,  prostovoljci Rdečega in Karitas, skavti, gasilci in drugi . Spontano se je odvila organizacija in se stalno dograjevala. Če je bilo na začetku izziv sprejeti 300 prebežnikov, se jih lahko sedaj na Vrhniki brez težav preskrbi čez tisoč na dan.
Vendar nočem govoriti o »prebežnikih«, »beguncih« in »migrantih«, pač pa o ljudeh. V svojem prispevku želim predstaviti nekaj zgodb ljudi, ki so kratko noč preživeli pri nas, nato pa jih odnesli naprej.
Prva zgodba se vrti okoli moža na sliki. Prihaja iz sirske province Deir ez-Zor ob reki Evfrat. Spraševal me je ali deluje wi-fi, saj se je želel povezati s sorodniki, ki so bili prav tako na poti. Ponudil mi je cigaret in tako sva začela pogovor. V Siriji je naredil dve diplomi in z družino solidno živel v vzhodno-sirski provinci do začetka vojne. Do vidnejšega položaja ni imel dostopa, saj versko ni bil alavit in ni bil včlanjen v stranko Baath, ki je delovala kot naša nekdanja partija. Ko se je začela vojna, je njegov, sunitsko-muslimanski del zajel upor, saj so bili depriviligirani. Vendar pa so oblast od zmernih upornikov prevzeli skrajni islamisti Islamske države. Pod njeno vladavino so se morali obnašati zelo previdno in računali z obglavljenjem, če v petek ne bi bili v mošeji. Ker je bil teror prevelik, so se umaknili v glavno mesto province, ki ga še vedno, obkoljenega z vseh strani, nadzorujejo vladne sile. Tem manjka vojakov, zato nasilno mobilizirajo mlade fante. Ker niso želeli ubijati in biti ubiti, so se odločili za beg. Prek ozemlja Islamske države do turške meje se da priti s pomočjo tihotapcev, ki za vsakega človeka zahtevajo 1000 dolarjev. Tihotapljenje je eden od načinov iz katerega se financira Islamska država. V Turčiji so na njih gledali zgolj, kot je sam dejal, »kose mesa«. Zgolj na to, kje bi jih lahko »odrli«. Da bi jim prihranki ne pošli, so šli naprej in po balkanski poti hitro do Hrvaške. Tam so jih sicer oskrbeli, vendar pa tudi zbrcali. Spraševal me je, čemu so jih hrvaški policisti zbrcali s svojimi škornji in jih izpustili nekje sredi gozdnatih goric. Nisem imel pametnega odgovora. Med preklinjanjem in brcanjem so jih poslali peš proti Sloveniji. Hodili so štiri ure, skupaj z nosečnicami in bolnimi. Sedaj je bil dobre volje, saj je večina poti za njimi. Slikal sem ga s prijateljevim sinom. V njunem nasmehu, ob štirih zjutraj in ob vsem videnem v zadnjih parih letih, sem videl človekovo moč, da ne obupa, ko mu gre najtežje.
Druga zgodba govori o uglajenem profesorju angleščine iz Idliba, zahodno-sirske pokrajine, ki je povsem v rokah upornikov. Zbežal je zaradi začetka ruskega bombardiranja. Rusi so napovedali bombandiranje Islamske države, tolči pa začeli po ostalih upornikih. V Turčijo je odšel preko mejnega prehoda Babl-hawl, ki ga nadzirajo uporniki in je ena glavnih pretočnih točk med Sirijo in Turčijo. Najdaljših 40 minut življenja je preživel na zanikrnem čolnu, dolgem 8 metrov.  Na njega so turški tihotapci natovorili 40 ljudi in vsak je za nočno plovbo do grških otokov plačal 1000 €. Za otroke do 10 let velja polovična tarifa 500€. Peljali so se ponoči, čoln so premetavali valovi in loterija jih je srečno prinesla na grški otok Samos. Od tam je po tekočem traku avtobusnih prevozov prišel do Slovenije. Po umivanju nog, rok in obraza, večkratni vsakodnevni higijenski rutini muslimanov, sva se pogovarjala še o namenu in bistvu vojne v Siriji. Zanj je verski spor le kulisa za ljudi, da se bojujejo. V ozadju se bije boj Američanov, ki oborožujejo upornike v Idlibu in izrivajo Ruse iz regije. Ti so morali reagirati, saj so izgubili vpliv že v Iraku in Libiji. Če si popravijo pozicijo v Siriji, si povrnejo tudi Irak.  Vojna koristi vsem vpletenim, ki trgujejo tako z nafto kot z orožjem kot z ljudmi in zato je do sedaj nihče ni želel končati. Za primer mi je dal Američane, ki imajo najmočnejšo vojsko na svetu, pa ne premagajo 40.000 borcev Islamske države po enem letu »bombardiranj«. Po njegovem Američani bombardirajo »vrhove gora v Islamski državi«, Rusi pa civiliste, da bi tako ustrahovali. Sam je bil priča slednjih in je zato z najštevilčnejšim valom prebežnikov tudi zbežal. Želi si, da bi našel delo učitelja in zaželel sem mu veliko uspeha.
Med begunci je Sirijcev čedalje manj, vse več pa jih je iz drugih držav Bližnjega Vzhoda, kjer prav tako divjajo spopadi. Iz Iraka prihajajo družine na slikah, za katere sem že na videz vedel, da niso Arabci. So Jazidi iz severozahodnega Iraka, kjer so živeli ob gorovju Sindžar. Tega so napadle milice Islamske države in preživele so rešile kurdske sile in ameriški zračni napadi na islamiste. Kljub temu pa se na svoje domove niso mogli vrniti. Da bi otrokom zagotovili možnost minimalne ravni preživetja, bežijo, saj se vojna sreča lahko obrne, kot manjšina pa so skoraj obsojeni na nadaljevanje zatiranja v domovini.
Med begunci je čedalje več ljudi iz Afganistana. S prvimi sem se pogovarjal na kratko. Za razliko od Sircev, so se mi zdeli bolj prazni, brez idej. Očitno so leta nenehnih spopadov pustila svoj pečat. Običajno dajo več na modo kot Arabci in so skopi z besedami. S fantoma sem se pogovarjal malo dlje. Prihajata iz Jalallabada, mesta na severo-zahodu Afganistana, kjer živijo tako Tadžiki kot Uzbeki. Obema je ime Said, kar bi po naše lahko prevedli »Srečo«. Sta šolana in sta delala za mednarodne okupacijske enote Isaf štiri leta kot prevajalca. Po umiku glavnine Isaf, so ju domačini prepoznali kot izdajalca in iz strahu pred maščevanjem bežita na Zahod. Vojna jima je že zdavnaj pobrala višje ideje, pristajata na »realpolitik«, na to, da dobita delo v Evropi in pomagata družinam. Afganistan nimata več za svojo prihodnost.
Na naslednji sliki je fant iz ljudstva Hazarov. Po obraznih potezah se ločijo od ostalih beguncev, saj so potomci mongolskih vojakov iz srednjega veka, ki so se ustalili v Afganistanu. Ker so šiiti, so jih talibani ves čas kruto zatirali, in ker se talibanska moč spet krepi, se preganjanje nadaljuje, na kar kaže tudi delež Hazarov med Afgani, ki sem jih videl na Vrhniki. Fant je zbežal bred talibani čez Pakistan in Iran, njegovega očeta in brata so namreč že ubili. 
Upam, da uspe vsem, ki so šli čez našo nekdanjo kasarno, uspešno urediti življenje v deželah, za katere upajo, da jih bodo sprejele. V vsakem od njih sem videl življenjsko energijo in boj za preživetje, ki so jih peljali iz okolja, ki je bilo ves čas priča tega, čemur je bil Pariz priča le za trenutek. Upam, da bomo tudi mi zmogli več človečnosti in jih sprejeli, kajti nihče ne ve, kam bodo morda bežali naši otroci ali vnuki.


Marko Močnik, prof. zg, unv. dpl. fil.

 





Povezani članki
0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Vrhnika!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Naš časopis
Številka: 443/2
Izšla: 28.11.2016

Prelistaj E-izdajo

Bodite prvi pri oddaji mnenja.