Logo MojaObčina.si
DANES
12°C
7°C
JUTRI
17°C
1°C
Oceni objavo

Litoželezni vodnjak na Vrhniki

Leta 1886 je Vrhniko prizadela epidemija kolere, katere vzrok je bila oporečna voda. To je bila glavna pobuda za gradnjo vodovoda, vendar so se priprave precej zavlekle.

Avgusta 1903 so na občinski seji končno soglasno sklenili, da bo dela izvedlo dunajsko podjetje Wagenführer, ki je že uredilo vodovod v sosednjem Logatcu. Gradnja je bila končana naslednje leto; kolavdacija je potekala septembra 1905 in ponovno1907, ker so se pokazale nekatere pomanjkljivosti, ki jih je moral izvajalec odpraviti. Načrtovalca vodovoda inženirja cesarsko-kraljevega obrtnega ministrstva na Dunaju Carla Wagenführerja z Vrhniko povezuje še en projekt, ki pa je ostal le na papirju: leta 1899 je ponovno obravnaval prekop Dunaj–Trst, ki bi potekal skozi Vrhniko, in naslednje leto je predložil načrt 512 km dolgega kanala. 

Izvajalec vodovodnih del je Vrhniki kot zahvalo za naročilo podaril litoželezni vodnjak, ki je bil ulit v Salmovi livarni v Blanskem na Češkem. Tu so s proizvodnjo litoželeznih vodnjakov pričeli v 2. polovici 19. stoletja in nadaljevali do prvih desetletij 20. stoletja, pri čemer se njihova oblika praktično ni spreminjala. Naročiti jih je bilo mogoče po katalogu in v vrhniškem primeru gre za model št. 34 iz Salmovega kataloga.

Vodnjak stoji pred OŠ Ivana Cankarja; kot se vidi s fotografije, posnete kmalu po izgradnji stavbe leta 1904, je prvotno prosto stal v parku pred šolo, sedaj je postavljen na betonski podstavek in obdan z grobim okroglim betonskim obodom.

Vodnjak sestavljajo nizek osemkotni podstavek, z girlandami okrašen zvonasti del, iz katerega izrašča široka, dvakrat stopnjevana banjasta skodela, okrašena ob vznožju s kanelurami ter zgoraj s kanelurami in puncami, tik pod robom so po štiri levje glavice in rozetke; sledi po antiki zgledujoč se post-canovovski kip nimfe (možna ikonografska razlaga bi lahko bila tudi, da gre za eno od Danaid), ki na desnem ramenu z obema rokama pridržuje amforo. Na vrhu amfore je postavljena vaza z valovitim robom, iz katere je prvotno brizgala voda, ki se je zlivala v skodelo ter nato skozi pipe, vstavljene v levje gobce, na tla.

Vodnjak je v slabem stanju in močno načet od rje, detajli (npr. levje glavice, rozete) so mestoma uničeni, neprimerna je tudi njegova prezentacija.

Potrebno bi bilo razmisliti o vpisu vodnjaka v Register nepremične kulturne dediščine – podobna litoželezna vodnjaka v Logatcu in v Šmarjeških Toplicah, ulita v isti češki livarni, sta obravnavana kot »pomembna kulturna dediščina«, vrhniški pa v Register ni niti vpisan –, o obnovi in o ustrezni prezentaciji.

Simona Kermavnar

 

Oglejte si tudi