Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za torek, 06.12.2016

jasno
Danes bo pretežno jasno, dopoldne bo po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost. Najvišje dnevne temperature bodo od 5 do 8, na Primorskem do 12 stopinj C.
-1°C | 7°C
sreda, 07.12.2016
-3°C | 4°C
četrtek, 08.12.2016
-4°C | 9°C
petek, 09.12.2016
-2°C | 7°C
sobota, 10.12.2016
-5°C | 4°C
Opozorila
Torek, 6.12.2016 ob 8h
Dodatnega opozorila ni.
-1°C
7°C
jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Sosed sosedu

Blagajev volčin v okviru zavarovanih rastlin...


SOSED SOSEDU

| |
10.03.2014      8:54
A A

Blagajev volčin v okviru zavarovanih rastlin


Med vsemi predpisi, ki jih v Sloveniji poznamo o varstvu narave, je najstarejši predpis o zavarovanju rastlin. Kot prvi državni akt lahko štejemo odredbo iz leta 1896 o zavarovanju planike na Goriškem. Dve leti pozneje, leta 1898, je Deželni zbor za Kranjsko na pobudo Slovenskega planinskega društva sprejel Zakon veljaven za vojvodino Kranjsko o varstvu planike in blagajevega volčina. Tedaj je blagajev volčin postal simbol naravovarstvenih prizadevanj.


Deli:

22. maja 1837 je neki kmet s Polhograjske gore prinesel cvetočo dišečo vejico graščaku Blagayu, ki je imel sloves botanika. Ker grof te rože ni poznal,  jo je v pismu naslednji dan poslal prijatelju, kustosu ljubljanskega muzeja, Henriku Freyerju, ki je bil velik poznavalec rastlin in ga prosil za določitev vrste. Freyer je spoznal, da gre za nov, znanosti nepoznan volčin in ga poimenoval po najditelju Daphne Blagayana. Da gre za povsem novo vrsto volčina mu je potrdil tudi nemški botanik Reichenbach in ga obenem zaprosil za več cvetličnih vzorcev. Ko mu jih je Freyer poslal, jih je Reichenbach izdal v herbarijski zbirki Flora germanica eksiccata. To je bil za takratno Evropo pomemben botaničen dogodek in že naslednje leto si je te rože prišel ogledati saški kralj Friderik Avgust II, ki je bil izrazit ljubitelj rož. S Freyerjem sta se povzpela na sv. Lovrenc, kjer sta si ogledala rastišče. To pa je blagajevemu volčinu pripomoglo, da je dobil ime kraljeva roža. V spomin na kraljev obisk je dal grof Blagay ob vznožju Lovrenca postaviti velik kamniti spomenik, na katerem v latinščini napis sporoča potomcem: «da je prišel semkaj kralj iz ljubezni do botanike in da bi videl rojstni kraj igalke, ne da bi se ustrašil višine«

Skoraj 30 let je blagajev volčin veljal za posebnost gore sv. Lovrenca, kasneje pa so jo začeli odkrivati tudi na Balkanskem polotoku. Poznana so nahajališča na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori, Makedoniji, Albaniji, Grčiji, Bolgariji, Romuniji in predgorju Karnijskih Alp v Italiji. Prvič je bila odkrita že leta 1780 v Romuniji. Vendar jo niso prav določili. Poimenovali so jo Lerchenfeldov volčin. Šele leta 1884 so spoznali, da je to kranjska blagajana. Tudi v Sloveniji nismo ostali le pri enem nahajališču. Leta 1871 jo je Dežman odkril na Jeterbenku. Na širšem polhograjskem hribovju so jo odkrili Paulin, Borštnarjeva in Piskernikova. Voss in Piskernikova sta jo našla tudi v okolici Vrhnike, Kolatschek, Logar, Horvat in Petkovšek pa v okolici Zidanega mosta in Kozjega. Wraber jo je leta 1957 našel na Pašnici, pred leti pa je Mikuletič iz Tolmina našel rastišče na Trebuši, to je pri nas najzahodnejše nahajališče. Za večino naših nahajališč velja, da je blagajev volčin preživel že ledeno dobo, torej je pravi terciarni relikt.

Zacveti zgodaj spomladi. Cvetovi so nameščeni na  vrhu grmičastega poganjka v glavičastem socvetju in prijetno dišijo. Čašni listi so barviti in smetanovo rumene barve. Steblo je tanko, rjavkasto obarvano, na njem so premenjalno nameščeni celorobi odebeljeni bleščečo zeleni listi, ki ostajajo skozi vse leto zeleni. Letno zraste približno30 cm. Razmnožuje se predvsem vegetativno, so pa tudi primeri, da so zrasle lepe rastline iz semen.

Najbolj pogosta nahajališča so v montanskem in subalpinskem pasu do1900 mnadmorske višine. Z ozirom na različna nahajališča je poznana pod več imeni kot so še: Igalka, blagajana, blagajka, kozlovec, kraljeva roža… Med botaniki velja blagajev volčin za eno najlepših rož - kraljevska roža slovenske cvetane.

V Sloveniji je znano več kot 3200 rastlinskih vrst. To je z ozirom na majhno površino Slovenije zavidljivo visoka številka. Vzrok taki raznolikosti rastlinstva je vpliv panonske nižine, Sredozemlja, Alp in Dinarskega gorstva. Po številu rastlinskih vrst na kvadratni kilometer spadamo v sam evropski vrh . Tudi endemičnih rastlin, ki rastejo pretežno samo v Sloveniji je okoli 60. Te rastline dokazujejo posebnosti naše flore.

Leta 1989 je bil v okviru Uprave RS za varstvo narave izdelan seznam ogroženih vrst v Sloveniji. To so tiste rastline, katerih število z leti upada. Izmed 550 pregledanih rastlin so jih 342 spoznali za ogrožene. Na tako imenovani rdeči seznam je uvrščen tudi blagajev volčin. Ogrožen je predvsem zaradi trganja in ruvanja. Zaradi močno spreminjajočih življenjskih prostorov, bodisi zaradi človeških posegov ali naravnih sprememb, postajajo ogrožene vrste  tudi nekatere rastline, ki rastejo na močvirskih travnikih, pa tudi rastline iz suhih negnojenih travnikov. V Sloveniji je doslej izumrlo okoli 30 rastlinskih vrst, vendar nobena takšna, ki ne bi rastla še na drugih ozemljih. Globalno pa je  izumiranje velik problem. Domneva se, da bo med cvetnicami in praprotnicami do leta 2050 izumrlo 60.000 rastlinskih vrst od skupno 250.000. Največji trend izumiranja je na otokih in v tropskem pasu.

Da bi ohranili biotsko raznovrstnost na slovenskem, se moramo prizadevati prav vsi in ne le naravovarstveniki. Kajti vsaka rastlina ima svojo vlogo v ekosistemu, pri tem pa je lahko koristna tudi za človeka, četudi tega še nismo spoznali.

Tudi v naši krajevni skupnosti Podlipa - Smrečje se nahaja več rastišč blagajevega volčina. Največje se razprostira po severovzhodni strani Čukovega gozda v bližini Samije. To je strnjeno rastišče na površini2 ha/izmera v letu 2013/. V zadnjih letih so se v smeri jugozahoda pojavili povsem novi manjši strnjeni zasevki. Več posameznih rastišč pa  je tudi na pobočju Trčkovega gozda.

Če vas bo spomladi, ko že diši po preorani zemlji in se v brazde njiv polaga prvi krompir, pot zanesla v ta del naše občine, se sprehodite po svetlih bukovih in borovih gozdovih. Opojni vonj te prelepe kraljeve rože vas bo vodil vse do rastišča. Ko jo uzrete,  jo ne utrgajte, le obstanite in občudujte to stvarstvo narave.  

 

Sonja Malovrh



0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Vrhnika!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Naš časopis
Številka: 443/2
Izšla: 28.11.2016

Prelistaj E-izdajo
Koledar dogodkov Preglej vse
December 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15
06.12.2016
Danes ni dogodkov.
07.12.2016 | Kultura
Jazzva koncert
09.12.2016 | Kino
Kino Vrhnika: ZAPOJ
09.12.2016 | Kino
Kino Vrhnika: ZAVEZNIKA
10.12.2016 | Kultura
Praznični koncert
12.12.2016 | Kultura
Gledališki abonma in Izven: TRIO
13.12.2016 | Kultura
Razstava ZIMSKA PRAVLJICA
13.12.2016 | Kino
Kino Vrhnika: NOČNO ŽIVLJENJE
13.12.2016 | Kino
Kino Vrhnika: NOČNO ŽIVLJENJE
14.12.2016 | Družabni dogodki
Frogsmas
07.12.2016 | Kultura
Jazzva koncert
08.12.2016 | Kultura
SREČANJE NARODNIH NOŠ TER LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV
09.12.2016 | Kino
Kino Vrhnika: ZAPOJ
09.12.2016 | Kino
Kino Vrhnika: ZAVEZNIKA
10.12.2016 | Kultura
Praznični koncert

Bodite prvi pri oddaji mnenja.