Lavrovec z nadmorsko višino 884 m je stičišče Rovtarskega, Polhograjskega in Škofjeloškega hribovja. Do tja nas vodi več poti, ki se na vrhu zaobljene košenine med dvema kmetijama združijo. Domačini tu z veliko vztrajnostjo in ljubeznijo do domačega kraja že dolga desetletja skrbno obdelujejo vsako ped zemlje. Od tod se razprostira prelep pogled na gorato pogorje Kamniških in Julijskih Alp, v smeri juga na dolenjsko in notranjsko hribovje s Snežnikom v ozadju, proti zahodu pa se kot temna senca vije Trnovski gozd. Čisto blizu, da bi se ga lahko z roko dotaknil, je Vrh sv. treh kraljev, ki ima isto nadmorsko višino.
Kraj ima izrazito sončno lego in prav zaradi tega je Urad za Meteorologijo ARS na najvišji točki, tik ob meji med občinama Logatec in Vrhniko že pred 50. leti postavil heliograf. To je instrument za nepretrgano registriranje trajanja sončnega obsevanja. Iz njegovega zapisa se določa trajanje sončnega obsevanja v urah in desetinkah ure.
Po podatkih ARSO je v Sloveniji nameščenih 22 heliografov. Uporabljajo se heliografi s stekleno kroglo, t.i. Campbell-Stokesov heliograf in sicer dva tipa, navadni in univerzalni. Osnovni del pri obeh tipih je steklena krogla, ki zbira sončne žarke v gorišče in ti vrisujejo žgano sled na papirni trak, ki je vstavljen v žleb školjke pod stekleno kroglo. Zaradi gibanja Sonca ostane na papirnem traku prežgana sled.
Heliograf na Lavrovcu je bil postavljen 20. aprila 1964 in kasneje 6. maja 1998 prestavljen na 6m višjo lego. Instrument že več desetletij upravlja domačin Ciril Kržič, pred njim še njegov oče in še prej sosed Lavr. Trakove menja dnevno, običajno ob večerih, ko sonce že zaide za trnovsko hribovje in jih nato 1x mesečno pošilja na Meteorološko postajo MOP Agencijo RS za okolje (ARSO). Vstavlja tri vrste trakov, z ozirom na letni čas, zimski od 15.10. do 28.2., pomladno - jesenski od 1.3. do 12.4. in od 1.9. do 14.10., ter poletni od 1.4. do 31.8. Heliografski trakovi so iz kvalitetne lepenke, debele cca 0,2 mm. Na eni strani so modro ali črno obarvani, da bolje vpijajo toploto. Po sredini traku je vzdolžno vrisana bela črta, pravokotno nanjo pa so daljše in krajše črte, ki označujejo čas. To so cele ure in polovične ure, označene z rimskimi ali arabskimi številkami.
Poprečno letno trajanje sončnega obsevanja na Lavrovcu znaša skoraj 2000 ur, kar je običajna vrednost za Slovenijo. V manj sončnih letih npr. leta 2004 in leta 2010 je bilo manj kot 1800 sončnih ur, v najbolj sončnih letih pa tudi nad 2200 ur, npr. leta 2011 jih je bilo 2355 .
Sezonski hod je zelo izrazit, december z okoli 70 urami je najmanj osončen, julij z okoli 280 urami pa najbolj. Posamezni meseci lahko močno odstopajo od poprečja. Tako je npr. novembra leta 2011 na Lavrovcu sijalo sonce 154 ur, medtem, ko je bila v nižinah dolgotrajna megla, prav tako novembra leto prej pa je bilo komaj 28 ur sonca.
Heliograf na Lavrovcu je bil postavljen 20. aprila 1964 in kasneje 6. maja 1998 prestavljen na 6m višjo lego. Instrument že več desetletij upravlja domačin Ciril Kržič, pred njim še njegov oče in še prej sosed Lavr. Trakove menja dnevno, običajno ob večerih, ko sonce že zaide za trnovsko hribovje in jih nato 1x mesečno pošilja na Meteorološko postajo MOP Agencijo RS za okolje (ARSO). Vstavlja tri vrste trakov, z ozirom na letni čas, zimski od 15.10. do 28.2., pomladno - jesenski od 1.3. do 12.4. in od 1.9. do 14.10., ter poletni od 1.4. do 31.8. Heliografski trakovi so iz kvalitetne lepenke, debele cca 0,2 mm. Na eni strani so modro ali črno obarvani, da bolje vpijajo toploto. Po sredini traku je vzdolžno vrisana bela črta, pravokotno nanjo pa so daljše in krajše črte, ki označujejo čas. To so cele ure in polovične ure, označene z rimskimi ali arabskimi številkami.
Poprečno letno trajanje sončnega obsevanja na Lavrovcu znaša skoraj 2000 ur, kar je običajna vrednost za Slovenijo. V manj sončnih letih npr. leta 2004 in leta 2010 je bilo manj kot 1800 sončnih ur, v najbolj sončnih letih pa tudi nad 2200 ur, npr. leta 2011 jih je bilo 2355 .
Sezonski hod je zelo izrazit, december z okoli 70 urami je najmanj osončen, julij z okoli 280 urami pa najbolj. Posamezni meseci lahko močno odstopajo od poprečja. Tako je npr. novembra leta 2011 na Lavrovcu sijalo sonce 154 ur, medtem, ko je bila v nižinah dolgotrajna megla, prav tako novembra leto prej pa je bilo komaj 28 ur sonca.
V projektu Podnebna spremenljivost Slovenije so bili preverjeni in homogenizirani podatki s postaje Lavrovec. V obdobju od leta 1961 do leta 2011 je opažen naraščajoč trend, približno 36 ur več letnega sončnega obsevanja na desetletje. To je posledica bolj sončnih pomladi in poletij v zadnjem obdobju, medtem ko se zime niso bistveno spremenile.
Toliko po podatkih ARSO o heliografu in sončnemu vremenu na Lavrovcu skozi čas. Morda le še nasvet za vse tiste, ki radi pešačite po samotnih gozdnih poteh. Preko tega hriba, prav mimo opazovalne postaje je speljana markirana pot, ki si jo delijo Evropska pešpot št. 7, Loška planinska pot, Šentjoška krožna pot, Pot ob Rupnikovi liniji… . Torej, če vas pot zanese tod mimo, pa si le vzemite čas tudi za ogled opisanega heliografa.
Sonja Malovrh
