Mame so nam za pohod pripravile slastne sendviče in osvežilno pijačo. Najprej smo se z avtobusom odpeljali pod Krim, pot pa smo seveda nadaljevali peš. Med hojo sem se veliko pogovarjala z učiteljico in svojimi sošolkami. S prijateljico sva med potjo navzgor v blatu našli veliko sledi in prisluhnili ptičkom, ki so lepo žvrgoleli. Ko smo po 2 urah hoda prišli na vrh Krima, ki je 1107 m visoka gora, smo pomalicali, kar smo imeli s seboj. Zaradi goste megle nismo mogli uživati v sicer prekrasnem razgledu. Če si imel s sabo še planinsko knjižico, si lahko vanjo odtisnil štampiljko.

Pot navzdol je bila veliko lažja, saj me noge niso več bolele. Proti koncu smo se ustavili na Rakitni – razgled na naravo in okoliške vasi je bil od tam čudovit, saj se je megla že razkadila. Vsi smo bili nad tem več kot navdušeni.

Ta dan mi je bil tako všeč, da bi ga kdaj ponovila. Če ne prej, pa naslednje leto zagotovo!

Ema Pečkaj, 6. a (OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika)