Kot so pojasnili predstavniki Civilne iniciative, je posebej problematično poleti, ko je zaradi smradu skoraj nemogoče prezračiti stanovanja. »Kako naj prezračim stanovanje? Če odprem okno, puhne smrad, če ostane okno zaprto, se kuham v sparini!« To poletje naj bi bilo, verjetno tudi zaradi visokih temperatur, še posebej nevzdržno. Marsikoga sili na bruhanje, ponoči se zbujajo, nekatere pestijo glavoboli. »Mislim, da ni samo smrad, ampak je v zraku tudi nekaj škodljivega zdravju ljudi,« je bilo slišati. Prav tako so imeli pomisleke tudi nad količino obdelanih odpadkov, kajti po njihovem jih obdelujejo bodisi več od dovoljene količine bodisi preveč naenkrat.
Glede na obstoječe stanje je Civilna iniciativa od župana zahteva, naj odločno ukrepa. »Občini dajemo vse dajatve, pa ne more poskrbeti za čisti zrak!« Kot so dejali, se nič ne premakne, kvečjemu le še bolj smrdi. Župan Stojan Jakin je očitke zavrnil, kajti, kot je dejal, se občina vseskozi aktivno trudi za ureditev zadeve in da o problematiki na Vrhniki obvešča tako inšpekcijo RS za okolje kot Ministrstvo za kmetijstvo ter o neprijetnostih obvešča in se pogovarja z domnevnimi povzročitelji. »Vem da smrdi, tega se popolnoma zavedam. Toda dokler ne bomo imeli uredbe, ki bo urejala, kaj je smrad in kaj ni, ne moremo legalno ukrepati proti povzročiteljem smradu. Nobene zakonske podlage nimam, da bi od njih karkoli zahteval.« Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Vesna Kranjc, inšpekcijske službe v letošnjem letu še niso odkrile nobene nepravilnosti na kompostarnah.
Civilna iniciativa na eni strani zahteva ukrepanje občine, na drugi strani pa slednja odgovarja, da nima orodij s katerimi bi ukrepala. Pat položaj je poskušal reševati Matej Gasperič iz Direktorata za okolje, ki je navrgel primer Kota, kjer sta se na koncu nasprotni strani dogovorili, da država financira raziskavo smradu po metodi kot jo poznajo v Nemčiji.
A četudi bi opravili raziskavo po »nemških smernicah«, še vedno manjka krovni dokument: uredba o emisijah neprijetnega vonja, ki bi postavila kriterije kaj je in kaj ni dovoljeno. Kot pravijo poznavalci, je sprejem le te močno pogojen z aktualno politiko in vplivom lobijev, del problema pa je tudi kadrovska podhranjenost ministrstva.
Ne glede na vse skupaj so na koncu sestanka vendarle sprejeli več sklepov, po katerih mora občina čim prej pridobiti informacije o možnosti izvedbe meritve smradu po »nemških smernicah« in vire financiranja zanje; še naprej pritiskati na vlado, da čimprej sprejme omenjeno uredbo; da preko inšpekcijskih služb preveri, če so postopki obdelave komposta in tehnološka oprema skladna s predpisi; in da se preverijo možnosti, da bi se do izgradnje čistilne naprave zmanjšal smrad tudi na izlivu kanalizacije v Ljubljanico.
Toda četudi bodo opravili olfaktorične meritve, kot se strokovno imenujejo raziskave smradu (te se navadno izvajajo več mesecev), še vedno ne bo jasno od kje smrdi. V mestu sta namreč dve kompostarni, relativno blizu ena drugi, in vsaka pravi, da ne smrdi z nje… Koga torej terjati na odgovornost? Zgodba o smradu na Vrhniki tako zagotovo še ne bo hitro končana, ne glede na to, pa si številni upajo, da bo do takrat vsaj omiljena.
Gašper Tominc
Uradni sklepi sestanka
1. Občina Vrhnika pridobi predračun za olfaktorične meritve (meritve za ugotavljanje smradu) in skupaj z MKO uskladi način in rok financiranja izvedbe meritev. Rok za realizacijo: 2 meseca.
2. Občina Vrhnika na MKO posreduje zahtevo za sprejem predpisov, ki bodo omogočili kaznovanje povzročiteljev neprijetnega vonja. V Evropi namreč obstaja nabor priporočil oz. predpisov, ki urejajo emisijo neprijetnega vonja. Rok za izvedbo: takoj.
3. Občina Vrhnika pozove pristojni inšpektorat Republike Slovenije, da ponovno pregleda ali domnevni povzročiteljici neprijetnega vonja (kompostarni na območju Vrhnika) upoštevata tehnologijo, predpise oz. izdano okoljevarstveno dovoljenje pri svojem delovanju in poslovanju. Rok za izvedbo: takoj.
4. Občina pisno pozove JP KPV, d.o.o. da preveri in prouči možnosti, ki bi pripomogle k zmanjšanju smradu in ostalih okolju neprijaznih izpustov v času do izgradnje nove čistilne naprave. Rok za izvedbo: takoj.
5. Občina pisno sporoči Agenciji RS za okolje RS, da se kompostarnama na Vrhniki zaradi pojavljanja emisij neprijetnega vonja ne dovoli povečevanja količin sprejema bioloških odpadkov. Rok za izvedbo: takoj.
6. Občina pridobi od Zdravstvenega doma Vrhnika odgovor ali je zaznano morebitno povečanje obolenj občanov z območja Vrtnarije in Zlatice.
