Logo MojaObčina.si
DANES
19°C
8°C
JUTRI
24°C
7°C
Oceni objavo

Sončki iz Želimelj na Kurešček

Kurešček, 21.10.2014 - Le kdo ni bil na Kureščku in pri cerkvi sv. Marjete z avtom? Ampak peš iz Želimelj, po kolovozih, stezicah in malo tudi po cesti, je bila od Sončkov le peščica.

Skozi Škofljico in Pijavo Gorico smo se po razmeroma ozki  Želimeljski dolini, ki je nastala vzdolž  tektonske prelomnice,  pripeljali v Želimlje ter pri gasilskem domu začeli s hojo. Nejeverno smo zrli v nebo, od koder je narahlo rosilo. Završale so kape in vetrovke, nahrbtniki pa so zasijali v živih barvah zaščitnih prevlek.

Pri zadnjih hišah smo se po desnem robu doline dvignili na gozdno pot in se razgledovali na strme stene ter številne zaselke na levi strani doline.

Čez čas smo se obrnili  na markirano pot in čez Strmec nadaljevali po dolomitnem grebenu, poraslem z bujnim resjem tik pred cvetenjem. Razveselil me je ruj, ki se ga na tem področju nisem nadejala, a se kot avtohtona rastlina tu dobro počuti. Presenetili so šopki trobentic, kot da je tu gori pomlad preskočila jesen in zimo. Po ozki  stezi  mimo Starega gradu smo nad strmo dolino desno pod nami opazili vas Selnik in zgoraj vas Golo. Zdelo se mi je, da hodim po pravi planinski stezi, s katere smo naenkrat prišli na planoto vasi Rogatec in se sprehodili skozi.

Kolono pohodnikov je ponovno zakril gozd. Mimo prvih hiš v vasi Visoko smo se vnovič zagrizli v strmino. Odcep poti levo je s smerno tablo vabil proti Turjaku, mi pa smo prečili asfaltno pot in se ustavili pri Domu na Kureščku. Po nekaj metrih asfalta smo ob postajah Križevega pota skozi dišeče smreke zagledali travnat vrh  in romarsko cerkev na Kureščku. Po ogledu zlato sijoče notranjosti cerkve s Kraljico miru v glavnem oltarju, smo v tihoti zapuščali cerkev in skozi gozd sestopili nazaj na travnik vse do asfalta.

Na križišču smo zapustili markacije in po gozdnih poteh nadaljevali hojo skozi vas Golo do cerkve Svete Marjete, od koder smo se začeli spuščati  in še v strmini zagledali vas Klado. Pri kapelici na koncu vasi smo se  podali desno v gozd v smeri doline. Preostalo nam je še prečenje  terena, kjer še vedno leži  po pobočju nešteto od žleda podrtih bukev, nato pa smo  kmalu z razgledišča pod nami opazili Gimnazijo Želimlje in tudi naš avtobus.

Na poti domov se  je sonce  zadovoljno smehljalo, jaz pa sem se spomnila, da so bili  tokrat  razgledi večinoma zakriti z oblaki.  Zanimiva krožna pot v neokrnjeni svet nad Želimeljsko dolino in Igom nosi v svoji razgibanosti terena in raznolikosti rastja toliko skrivnosti  od pradavnine  do danes, da  razgledov niti pogrešala nisem.

 

Zapisala: Marija Dolinar

Fotografije:

Povezave

Sončki

Oglejte si tudi