Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za ponedeljek, 23.01.2017

pretežno oblačno
Ponoči bo pretežno jasno, po nižinah v notranjosti Slovenije bo spet nastajala megla.
-8°C | -5°C
torek, 24.01.2017
-7°C | -1°C
sreda, 25.01.2017
-6°C | -2°C
četrtek, 26.01.2017
-6°C | 0°C
petek, 27.01.2017
-7°C | -1°C
Opozorila
Nedelja, 22.1.2017 ob 16h
Dodatnega opozorila ni.
-8°C
-5°C
pretežno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Občinske

Cerar vesel, da se Vrhnika prebuja in razvija


OBČINSKE

| |
13.09.2016      20:52
A A

Cerar vesel, da se Vrhnika prebuja in razvija


Vrhnika, 13. september – Odprtja nove stalne razstave Moja Ljubljanica v pritličju Kulturnega centra Vrhnika, kjer je več kot tisoč kvadratnih metrih razstavljenih preko 400 originalnih predmetov iz struge reke Ljubljanice in kolišč na barju, sta se udeležila tudi predsednik vlade Miro Cerar in kulturni minister Tone Peršak.


Deli:

Vrhnika z odprtjem muzeja, ki ga gledano po muzejski stroki niti ne bi smeli tako imenovati, zaključuje svojo največjo letošnjo investicijo na področju družbenih dejavnosti. Dolgo časa se je iskala vsebino pritličja Kulturnega centra, nekdanje šivalnice IUV, je pojasnil Janko Skodlar, vodja projekta s strani občine. Za prvotno predlagane športne površine po njegovem mnenju prostor ni najbolj primeren, zato so iskali nove rešitve. Na koncu je prišla ideja o muzeju, o katerem je že pred tem občino nagovarjalo vrhniško muzejsko društvo. Vse skupaj se je nato poklopilo v tako imenovanem projektu Doživljajsko razstavišče Ljubljanica, v okviru katerega je občina v sodelovanju z Muzejem in galerijami mesta Ljubljane ter Biotehniško fakulteto v Ljubljani raziskala in zavarovala rimsko ladjo pri verdskih ribnikih, uredila tamkajšnjo brežino, preučila možnosti mokrega depozitorija, izkopala in predala v konzervacijo tamkajšnji deblak in kot krono vsega skupaj vzpostavila v pritličju Kulturnega centra še stalno razstavo – danes imenovano Moja Ljubljanica.

 

Kaj lahko vidimo?

Kot je bilo zapisano v sporočilu za javnost, je idejna zasnova razstave plod Irene Šinkovec iz Mestnega muzeja Ljubljana in Damijana Gašpariča iz vrhniškega arhitekturnega biroja Delavnica. Rdeča nit razstave je reka: njen podzemski svet, dno, gladina in brežina. Vsak od omenjenih svetov je prikazan na svojstven način: podzemski z temnim hodnikom v katerem raziskujemo podzemno Ljubljanico; dno oziroma strugo simbolizirajo arheološke najdbe, gladino oziroma breg pa v nadstropju višje predstavlja zgodovina Vrhnike in okolice od srednjega veka do današnjih dni. Arheološki razstavi daje poseben pečat velikanska vetrina Potočnikove zbirke – arehološki predmeti, ki jih je v Ljubljanici pred desetletji našel Miro Potočnik – in pa deblak, na katerega pa zaenkrat spominja samo silhueta. Čeravno je bil eden od glavnih razlogov za vzpostavitev razstavišča, bo vanj postavljen šele čez nekaj let – ko bo končan postopek njegove konzervacije. Dvatisoč let star rimski deblak je dolg 15 metrov in velja za enega največjih tovrstnih v Evropi. Razstava se zaključi z aktualnimi prizadevanji za čisto Ljubljanico (ločevanje odpadkov, čistilna naprav), kar predstavlja vrhunec sobivanja človeka z omenjeno reko.

 

Iz malega raste veliko

O muzeju oziroma o projektu Doživljajsko razstavišče Ljubljanica je bilo že veliko napisanega, še več pa povedanega na občinskih sejah. Nekateri svetniki so menili ali pa še menijo, da gre za drag projekt in da bo občina morala vsako leto kar pošteno seči v žep, da ga bo vzdrževala. Sprašujejo se tudi, ali bo resnično takšen turistični magnet, kot je predstavljen javnosti, ali pa ne bo nemara nasedla investicija. Skodlar pravi, da ne, saj naj bi muzej postal začetek turističnega prebujanja Vrhnike oziroma šele izhodiščna točka za nadaljnje tovrstne projekte. Naj spomnimo, kar smo že pisali, da sta na terenu – v Močilniku in pri verdskih ribnikih – predvideni še dve informacijski točki, ki bi se navezovali na omenjeni muzej. Investicija (dvig deblaka, ureditev brežine, zaščita ladje in muzej) bo stala okoli 1,3 milijona evrov, od tega bo finančni mehanizem EGP (Evropski gospodarski prostor) primaknila 846 tisoč evrov, ostalo pa večinoma občina. Muzej je našel svoje mesto v pritličju Kulturnega centra Vrhnika, v katerega je bilo od leta 2012 po besedah župana Stojana Jakina, vloženih 5,8 milijona evrov (nad muzejem sta še knjižnica in šola). Od tega je bilo občinskih sredstev 3,6 milijone evrov, evropskih oziroma drugih pa dobra dva (Kohezijski sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj, Fundacija za šport, državni proračun, Evropski gospodarski prostor, BF, MGML).

 

Minister o kulturnem zemljevidu, premier o sodelovanju

Odprtja razstave Moja Ljubljanica sta med drugim udeležila tudi premier Miro Cerar in kulturni minister Tone Peršak, ki o muzeju povedala same lepe besede. Peršak je menil, da je Vrhnika s pričujočim »muzejem« stopila na zemljevid kulturnega turizma, hkrati pa občini čestital, da je uspela oživiti že tako rekoč propadanju zapisan objekt nekdanje šivalnice IUV. Tudi premiera Cerarja je razveselilo, da se Vrhnika prebuja in razvija, podobno kot se – tako premier – dogaja z našo domovino. Pohvalil je vrhniški odnos do naravne in kulturne dediščine ter smele načrte prihodnjega sobivanja z njo. Dejal je še, da takšno sodelovanje različnih strok, javnosti in različnih nivojev javne uprave z enim samim ciljem, lahko zgled celi državi. Očitno ga je Vrhnika prepričala, kajti obljubil je tudi pomoč države pri primerni obeležbi stoletnice Cankarjeve smrti leta 2018. 

 

Reka sedmih imen in tisočerih najdb

Reka Ljubljanica ni samo slovenski, marveč svetovni fenomen, meni Andrej Gaspari, podvodni arheolog in tudi soavtor razstave. Zaradi njenega mladega nastanka skriva na svojem dnu pravo bogastvo arheoloških najdb od mezolitika skozi prazgodovino, rimsko dobo, do srednjega in novega veka. Neverjetne najdbe, ki so tako rekoč na dosegu roke, dobro ohranjene in v »neizmernih« količinah, so neprecenljivo ogledalo preteklosti, zato ne preseneča, da želijo Ljubljanico umestiti na Unescov seznam kulturne dediščine. Omenjena reka je bila še do pred stoletja glavna prometna žila med današnjo prestolnico in Vrhniko, zato se je  v njej nabralo za ogromno predmetov, ki so v njej končali naključno (recimo ob nesrečah) ali namerno – kot daritev bogovom. Res, reka Ljubljanica je lahko s svojimi najdbami, kot je to nekoč že omenil Cankar in na odprtju razstave tudi direktor Muzej in galerije mesta Ljubljane Blaž Peršin, enajsta šola za vse nas. 

 

 

Delo se šele začenja
Razstavišče bo vodil Zavod Ivana Cankarja Vrhnika ob strokovni pomoči ljubljanskega zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljane. Čeprav je projekt z odprtjem muzeja na nek način zaključen, pa se za upravljavca pravo delo šele začenja. Kot je dejal Boštjan Koprivec iz ZIC Vrhnika, bo njihova naloga, da skrite zaklade Ljubljanice čimbolje približajo domačim in tujim gostom ter da bodo razstavišče zapuščali s ciljem, da si nekatere naravne in kulturne dediščine ogledajo tudi v naravi.
Vrata muzeja bodo odprta vse dni v tednu med 10. in 18. uro, razen ob ponedeljkih. Vstopnice so primerne za vsak žep: družinska stane 10 evrov, odrasla 5, za otroke, študente, dijake pa 2,5 evra. Podrobnejše informacije dobite na www.visitvrhnika.si.

Gašper Tominc, foto: GT




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Vrhnika!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Naš časopis
Številka: 444
Izšla: 19.12.2016
Poglej Pdf
Koledar dogodkov Preglej vse
Januar 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1
23.01.2017
Danes ni dogodkov.
27.01.2017 | Kino
Kino Vrhnika: Dežela La La
29.01.2017 | Kino
Kino Vrhnika: Troli
29.01.2017 | Kino
The Beatles: Osem Dni Na Teden
01.02.2017 | Kino
Kino Vrhnika: DOTIK VODE

Bodite prvi pri oddaji mnenja.