Vse to si večina ljudi predstavlja, kadar pogovor teče o gasilcih. Primarna naloga gasilcev je zagotovo ta, da skrbijo za varnost ljudi v različnih nesrečah. Vendar gasilec usposobljen za vse to ne postaneš kar iz danes na jutri. Zato je potrebno več let trdega dela, truda in učenja. Predvsem s slednjim so si v zadnjih treh mesecih mladi v prostovoljnem gasilskem društvu Bevke belili svoje glave. Poln kup gradiva, različna predavanja in praktične vaje so pripomogle, k poseganju po odličnih rezultatih. Prvič so mladi člani prostovoljnega gasilskega društva Bevke svoje znanje pokazali na občinskem tekmovanju, ki je 22. 9. 2012 potekal v Borovnici. Na tekmovanju je naše društvo zastopalo kar osem ekip. Lahko se pohvalimo, da je kar več kot polovica vseh sodelujočih ekip prihajalo iz našega društva. Tako kot je bila dobra udeležba, so bili dobri tudi rezultati. Pionirji so osvojili 6., 4., 3., 2., in 1. mesto. Dobro so se odrezali tudi mladinci; osvojili so 3. in 2. mesto. Razočarali pa nas niso niti pripravniki, ki so premagali dve ekipi in osvojili 2.mesto. Na regijsko tekmovanje smo se tako uvrstili, kar s štirimi ekipami. Sledil je slab mesec intenzivnih priprav. V soboto, 13. 10. 2012 so se vse ekipe s svojimi mentorji odpravile na Regijsko tekmovanje v gasilskem kvizu, ki je ravno tako kot občinsko potekalo v Borovnici. Pionirji, mladinci in pripravniki so dali vse od sebe in se spopadli z močno konkurenco. Nervoza in živčnost se je stopnjevala vse do razglasitve rezultatov. Ob razglasitvi pa so se vsi kar malo začudili. Vse ekipe so se domov vrnile z medaljami. Mladinci in ena ekipa pionirjev sta bili tretji. Na državno tekmovanje pa sta se uvrstili dve ekipi in sicer najmlajši pionirji ter najstarejši pripravniki. Veselje je bilo nepopisno. Med razglasitvijo so naši mladi tako kričali in se veselili svojega uspeha, da so skoraj pozabili oditi na zmagovalne stopničke po zasluženo nagrado. Nič kaj dolgo nismo počivali na lovorikah tokratne zmage, saj nas je s koncem meseca novembra čakalo državno tekmovanje. Vedeli smo, da se bodo tam pomerili najboljši iz celotne Slovenije. S pripravami smo pričeli kar takoj. Sprva smo se dobili na vajah le enkrat na teden, zadnjih štirinajst dni pa smo imeli vaje tudi trikrat tedensko. Kot bi mignil je bila tukaj sobota, 24. 11. 2012 in čas, da se odpravimo na Državno tekmovanje v Cerknico. Pionirji in pripravniki so še na poti do samega prizorišča prebirali gradivo in ponavljali še zadnje malenkosti. Med vožnjo je bilo občutiti, kar nekaj nervoze. Ta je nekoliko popustila med sprejemom tekmovalcev in uvodno slovesnostjo. Pionirji so se najprej spopadli s praktičnim preizkusom, pripravniki pa s teorijo. Pionirji so praktični vaji odlično opravili, tako so se polni še dodatne motivacije odpravili na ustni in nato še na teoretični del preizkusa. Po pisnem delu pripravnikov sta sledili praktični vaji. Če so pripravniki pri pisnem delu dobro opravili se jim je pri praktični vaji nekoliko ponesrečilo. Kljub vsemu pa so z dvignjeno glavo odšli še na ustni del. Po zaključku tekmovalnega dela in opravljenih vseh disciplinah je za vse ekipe sledilo kosilo. Med nestrpnim čakanjem na razglasitev rezultatov smo si ogledali gasilska vozila iz tamkajšnjih bližnjih gasilskih društev. Prekmalu je napočil čas za zaključno slovesnost. Sledil je postroj tekmovalnih enot, zaključne spodbudne besede in seveda razglasitev rezultatov. Pionirji so imeli zelo dober občutek o celotnem tekmovanju, pripravniki malo manj. Kljub vsemu pa sta se ekipi med seboj spodbujali. Vsi prisotni smo pozorno poslušali razglasitev. V kategoriji pionirjev je sodelovalo triintrideset ekip. Razglasitev je bila že skoraj pri koncu, naša ekipa pa še vedno ni bila poklicana. Ostala so samo še prva tri mesta in razglasitev le teh. Napovedovalec je dejal: »Ekipa, ki si je prislužila tretje mesto prihaja iz Gasilske zveze Vrhnika!« Sledilo je navdušenje celotne ekipe in nepopisno navijanje iz strani pripravnikov ter mentorjev. Tako je prvič v zgodovini na stopničkah stala ekipa iz prostovoljnega gasilskega društva  Bevke. To je bila tudi edina ekipa iz celotne notranjske regije, ki je posegla po stopničkah. Vsi nasmejani smo čakali še razglasitev za pripravnike. Vedeli so, da niso bili najboljši, zato jih 28. mesto v konkurenci tridesetih ekip ni prav nič presenetilo. Veseli pa me, da so bili kljub vsemu ponosni na svoj uspeh in delo, ter  na zmago najmlajših. Sledile so skupinske fotografije in zanimiva ter pestra pot domov. V domačo vas smo se pripeljali s sireno in sokrajane pozdravili s pestro glasbo in modrimi lučmi.