Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za ponedeljek, 05.12.2016

delno oblačno
Ponoči se bo oblačnost od jugozahoda prehodno širila tudi nad osrednjo in del vzhodne Slovenije. Po nekaterih nižinah bo zjutraj megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -2, na Primorskem od 0 do 5 stopinj C.
-2°C | 4°C
torek, 06.12.2016
-2°C | 5°C
sreda, 07.12.2016
-2°C | 4°C
četrtek, 08.12.2016
-4°C | 5°C
petek, 09.12.2016
-3°C | 9°C
Opozorila
Nedelja, 4.12.2016 ob 16h
Dodatnega opozorila ni.
-2°C
4°C
delno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Gospodarstvo Kmetijstvo

Kroženje snovi na OŠ Antona Martina Slomška ......


OSNOVNA ŠOLA, KMETIJSTVO

| |
29.06.2013      18:03
A A

Kroženje snovi na OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika



Deli:

V arboretumu blizu zeliščnega in zelenjavnega vrta imamo dva kompostnika. Najprej polnimo enega, nato tega pustimo od pol do enega leta, da se snovi v njem razgradijo, in medtem polnimo drugega. Organski odpadki iz kuhinje gredo v kompostnik, da jih kasneje uporabimo kot gnojilo za šolski vrt. Na vrtu posadimo nove rastline, ki jih kasneje pojemo ali prodamo na tržnici.

 

Kako poteka to kroženje?

VRTNI KOMPOST: Nastane iz organskih kuhinjskih in vrtnih odpadkov, ki jih odlagamo v kompostnik, kjer se razkrojijo s pomočjo mikroorganizmov. Uporabimo ga kot gnojilo  in je ključna sestavina ekološkega kmetijstva. Tako lahko brez stroškov obnavljamo rodovitnost tal, izboljšujemo njihovo strukturo in zmanjšujemo količino smeti. S tem omogočimo kroženje snovi v naravi. Ko vzgojimo zelenjavo, jo pojemo, ostanke pa vržemo na kompost. Za boljšo rast pognojimo s kompostom iz kompostnika. Tako sklenemo krog v naravi.

 

ZGODOVINA KOMPOSTA: Kompostiranje sega že v čas zgodnjih Rimljanov, saj ga je v svojih spisih omenjal že Plinij. Tradicionalno kompostiranje je bilo kup organskih snovi, ki so stale približno leto oziroma do naslednje setvene sezone, ko je bil kompost pripravljen za uporabo. Danes se na ta način izognemo uporabi strupenih kemikalij, ne onesnažujemo okoliških vodotokov in strupene snovi ne prehajajo v naše telo. Pridobimo zdrave pridelke in prihranimo kar nekaj denarja.

 

POTEK KOMPOSTIRANJA: Kompostiranje poteka na prostem od pol leta in več. Odpadke lahko dajemo v posebej skopane jarke ali jame, lahko jih odlagamo v plastične ali lesene kompostnike, v katere pridejo deževniki ali pa jih dodajamo sami. Kompostnik postavimo v kakšen kot v vrtu. Spodaj zložimo veje in šibe, da zagotovimo zračenje. Material zlagamo v 20 cm plasti, vmes damo tanko plast prsti, starega komposta ali gnoja. Kompost vsake toliko časa obrnemo oz. premešamo z vilami za ustrezno dovajanje zraka. Pazimo, da je kompost primerno vlažen. Kompost je zrel po 6 mesecih do 1 leta, ko kuhinjski odpadki in drugi delci niso več prepoznavni in je temno rjave do črne barve. Takrat je primeren za uporabo za sajenje sobnih rastlin, za cvetlične gredice.

 

KAJ SMEMO KOMPOSTIRATI?

  • Ostanki sadja in zelenjave ali gnijoči deli
  • Zdrobljene jajčne lupine
  • Kavna usedlina
  • Čajne vrečke
  • Zlomljene veje
  • Pokošeno travo
  • Necvetoče plevele
  • Ohlajen svež pepel
  • Lasje in živalska dlaka
  • v manjših količinah tudi:
  • Papirnate brisačke
  • Volna, ne sintetika
  • Iztrebki živali
  • Morske alge (operemo, da odstranimo sol)
  • Izrabljen hmelj ali gobji kompost
  • Seno

MIKROORGANIZMI:

  • bakterije, ki so najštevilčnejša vrsta mikroorganizmov
  • aktinomicete so potrebne za razgrajevanje papirnih izdelkov, kot so časopis, lubje
  • glive-plesni in kvasovke, ki pomagajo razgraditi materiale, ki jih same bakterije ne morejo, predvsem lignin v olesenelih materialih
  • praživali, ki pomagajo bakterijam, glivam
  • kotačniki, ki imajo nadzor nad populacijo bakterij in malih praživali

Mikroorganizmi zadržujejo vlago in tople minerale, ki zagotavljajo podporo in hranila, v katerem lahko rastline uspevajo, čeprav se redko uporablja samostojno in je v večini primerov pomešan z zemljo, peskom, lubjem … Od večceličnih organizmov pri kompostiranju sodelujejo deževniki, slepci, polži, pajki.

 

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA HITROST KOMPOSTIRANJA:

VREME: v vročini kompostišče zalivamo in ga zapremo, da se ne izsuši.  V času mraza se kompostiranje za nekaj časa popolnoma ustavi.

ZRAK: nujno potreben za vse mikroorganizme. Zato je potrebno premetavanje komposta in skrb za redno zračenje.

VLAGA: je zaželena in nujno potrebna za delovanje mikrobov, voda pa ne sme stati.

 

Na naši šoli zelene straže skrbijo za urejeno okolico, pobirajo smeti, odnašajo odpadke v kompostnik ali druge zabojnike.


Učenci Manca Grom, Tjaša Trček, Ivana Radanović iz 8. a, Jošt Cankar iz 8.b pod mentorstvom učiteljice biologije in kemije Karmen Slana






Povezani članki
0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Vrhnika!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Naš časopis
Številka: 443/2
Izšla: 28.11.2016

Prelistaj E-izdajo
Koledar dogodkov Preglej vse
December 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14
07.12.2016 | Kultura
Jazzva koncert
09.12.2016 | Kino
Kino Vrhnika: ZAPOJ
09.12.2016 | Kino
Kino Vrhnika: ZAVEZNIKA
10.12.2016 | Kultura
Praznični koncert
12.12.2016 | Kultura
Gledališki abonma in Izven: TRIO
13.12.2016 | Kultura
Razstava ZIMSKA PRAVLJICA
13.12.2016 | Kino
Kino Vrhnika: NOČNO ŽIVLJENJE
13.12.2016 | Kino
Kino Vrhnika: NOČNO ŽIVLJENJE
14.12.2016 | Družabni dogodki
Frogsmas

Bodite prvi pri oddaji mnenja.