Marčevskega pohoda se je udeležilo 23 učencev od prvega do petega razreda Osnovne šole Vransko-Tabor. Podali smo se po poti, ki vodi v Jakov dol. Nekoč so po njej hodili v šolo. Precej smo se načudili, kako daleč so morali peš, še posebej, kadar je bilo veliko snega. Na poti smo našli pri Homšakovih nekaj drv in brž smo vsi poprijeli in jih prenesli v samokolnico. Tako smo skupaj v nekaj sekundah opravili nekajminutno delo enega. Malicali smo na Brcih, kjer so prav tako pripravljali drva. Sendviče smo morali na strmem bregu dobro držati, saj bi se nam drugače daleč odkotalili. Pot smo potem nadaljevali na ločiško športno igrišče, kjer smo igrali nogomet, košarko, risali s kredami, kopali rove v mivki, se gugali na zelo visoki gugalnici in se posladkali z vročo čokolado. Počakali smo na sončni zahod, ki je nebo okrasil z rdečo zarjo. Zahomce, Menina planina, Čemšeniška planina in Kozica so bili čudoviti. Prižgali smo svetilke in zadnji del prehodili v temi.
In kaj so povedali nekateri učenci?
Najboljša je bila vroča čokolada. Super je bilo, ko smo se spuščali po zelo strmem bregu. Za fante je bil še premalo strm. Vesele smo bile, ko smo lahko obiskale atija v restavraciji Lisjak. Všeč mi je bilo, ker sem na skrivaj imela žvečilni gumi. (Učenke in učenci tretjega razreda)
Super je bilo, ker smo pili vročo čokolado, da smo imeli svetilke in opazovali zvezde. Radi bi, da bi še večkrat hodili čez hlode in pili vročo čokolado. Videli smo veliko teloha, trobentic in jetrnika. Videli smo tudi okostje, vendar nismo vedeli, od katere živali je bilo. (Učenci in učenke prvega razreda).