V sredo zjutraj sem se zbudila čisto na trnih. Bil je namreč dan naših predstavitev in z mojo sostanovalko sva bili zelo živčni. Po zajtrku smo imeli priprave na predstavitve. V tistem trenutku, ko sva prišli na vrsto, je šel ves strah iz mene. Predstavitve so morale biti kreativne in inovativne, brez računalniške podpore, in so lahko trajale natanko tri minute. Ko so nama povedali, da se nama je čas iztekel, sem bila kar malo žalostna, da nisva dokončali svoje super predstavitve. Potem smo se morali povezati s podobno govorečimi vrstniki in jaz sem se pridružila skupini Srbijank. To je bila najboljša stvar, kar sem jo lahko naredila, saj sem pridobila štiri nove prijateljice. Do konca tedna smo se ves čas družile. Po teh kratkih delavnicah smo naše projekte predstavili tudi sodnikom, ki so ocenjevali vsak projekt. Nato smo imeli prosti čas, ki smo ga lahko preživeli tudi v posebni sobi, imenovani Pleasure & leasure ali užitek in sprostitev. Zvečer smo imeli skupinske večerje. Vsaka država je imela svojo mizo, kjer smo bile vse tri srednje šole in naša osnovna šola ter pomočniki organizacijske ekipe iz Slovenije. Po večerji smo zopet imeli prosti čas, nato pa smo šli spat.
V četrtek smo imeli dve delavnici – dopoldansko in popoldansko. Moja dopoldanska delavnica je imela naslov ''Najdi svojo strast''. V njej smo se poglabljali v svoje interese ter hobije in ugotovili, kaj res radi počnemo v svojem življenju. Delavnica je bila zelo zanimiva, saj si res lahko pogledal vase in se zamislil nad sabo. Popoldanska delavnica pa se je imenovala ''Reciklirana osvetljava''. V njej smo namreč sami naredili osvetljavo za večerni disko. Pri tej delavnici se mi je zdelosuper to, da si moral najprej najti svoj par, si z njim izmenjati ideje, narediti kompromise in šele nato izdelati luč. Po popoldanski delavnici je vsak začel s svojimi pripravami na slovesen večer ob zaključku projekta in seveda na disko po zaključku. Pravilo je bilo, da moraš biti oblečen v črno, modro ali belo barvo. Ob sedmi uri smo se vsi zbrali pred veliko dvorano, kjer se je vse dogajalo. Tam si lahko spil kakšen koktajl, se sprehodil po rdeči preprogi, opravil intervju ali pa se fotografiral. Ob osmi uri se je začel ta svečani dogodek. Najprej je bilo veliko dolgih in dolgočasnih nagovorov. Nato so se končno začele podelitve nagrad. Naš projekt je dobil nagrado za temo letošnjega leta, ki je bila RAZNOLIKOST. V tistem trenutku, ko so povedali, da smo mi dobili nagrado, bi mi od začudenja skoraj odpadla spodnja čeljust, saj je po lanskoletni nagradi nismo upali pričakovati, kljub temu da smo naredili najbolj zanimivo predstavitev in plakate. Po koncu vsega slavnostnega se je začel disko, ki je trajal do jutranjih ur.
V petek zjutraj je sledilo slovo, najtežji del vsakega takšnega dogodka. Veliko smo se fotografirali, objemali in poslavljali. Nato smo odšli na ogled Bratislave. Ogledali smo si veliko zgodovinskih objektov. Ker ogled ni trajal dolgo, smo videli le najpomembnejše stavbe starega dela mesta. Potem nas je avtobus odpeljal na železniško postajo, kjer sva jedli in počakali na Ptujčane. Nato je sledilo zopet dolgo potovanje nazaj v Slovenijo, kamor sva srečno prispeli v poznih večernih urah.
Laura Jelen, 9. a
