Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za petek, 09.12.2016

pretežno jasno
Danes bo pretežno jasno. Ob morju in po nižinah Primorske se bosta pojavljali megla in nizka oblačnost, nekaj megle pa bo zjutraj in dopoldne tudi po neprevetrenih kotlinah osrednje in severne Slovenije. Najvišje dnevne temperature bodo od 8 do 12, v krajih z meglo okoli 4 stopinje C.
-5°C | 8°C
sobota, 10.12.2016
-8°C | 12°C
nedelja, 11.12.2016
-6°C | 10°C
ponedeljek, 12.12.2016
-2°C | 9°C
torek, 13.12.2016
-2°C | 2°C
Opozorila
Petek, 9.12.2016 ob 5h
Dodatnega opozorila ni.
-5°C
8°C
pretežno jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Obvestila

Lubadarji so največji sovražniki naših ......


OBVESTILA

| |
13.04.2016      7:58
A A

Lubadarji so največji sovražniki naših smrekovih gozdov



Deli:

Leta 2014 je velik del slovenskih gozdov močno poškodoval žled. Tako so danes vidne posledice tudi na poškodovanih gozdovih Spodnje Savinjske doline. 

Veliko količino poškodovanih smrek redno spremljajo namnožitve podlubnikov. Vendar je obseg poškodb v preteklem letu zaradi podlubnikov presegel tudi najbolj črne napovedi stroke. Strma rast populacije lubadarja se je začela v drugi polovici leta. Posledično je bilo do konca leta posekanih 1,8 milijona m³ lesne mase dreves, večinoma smreke. Količina je kar 2,4-krat večja od dosedanjega rekorda v letu 2005. Največ poškodovanih dreves so posekali v Postojni, Ljubljani, Tolminu in na Bledu. Na celjskem območju smo posekali 45.000 m³ poškodovanih smrekovih dreves.

Namnožitev podlubnikov bo trajala več let. V letu 2016 pričakujemo, da bo škoda zaradi podlubnikov najmanj tolikšna kot v letu 2015. Obseg škode v prihodnjih letih in trajanje namnožitve bosta odvisna od vremenskih razmer in uspešnosti izvajanja ukrepov za zatiranje podlubnikov, za kar pa je nujno dobro poznavanje ekologije škodljivcev.

Podlubnikov je preko 90 vrst, a največ škode napravi osmerozobi ali veliki smrekov lubadar. Poznavanje njegovih prehrambenih navad in razvojnega ciklusa je osnova za racionalno ukrepanje pri zmanjševanju populacije. Vsi življenjski procesi so odvisni od temperature, vlage, dostopnosti hrane, stanja naravnih sovražnikov.

Podobno kot pri večini žuželk  poznamo tudi pri lubadarjih 4 razvojne oblike: jajčece, ličinko, bubo in odraslega, spolno zrelega hrošča.

Ker so povečini sekundarni škodljivci, samci najdejo poškodovano, oslabelo drevo in izdolbejo vhodno odprtino.  Z izločanjem kemičnih snovi (feromonov) vsak samec privlači 1-3 samice. Po oploditvi samice izdelajo tako imenovane materinske rove, v katerih izležejo jajčeca. Materinski rovi so vzdolžni in brez črvine, to iz rovov izmetava samec. Iz jajčec se razvijejo ličinke, ki dolbejo prečne rove. Ti se širijo z rastjo ličink, so polni črvine in se zaključijo s kamrico (bubilnico), kjer se ličinka zabubi. Iz bube se razvije spolno nezrel svetlo obarvan hrošč, ki po hranjenju spolno dozori, izdolbe izhodno odprtino, izleti iz drevesa in poišče svoje gostiteljsko drevo. Napadeno drevo se najpogosteje zaradi prekinitve pretoka hranilnih snovi posuši.

Hitrost razvoja je odvisna od temperature. Ličinke in bube zdržijo temperaturo najmanj do -10 °C, medtem ko smrtnost pri hroščih povzročijo šele temperature pod -30 °C . Za letanje oziroma rojenje pa se mora temperatura zraka v treh zaporednih dneh dvigniti nad 16 °C. V povprečnih temperaturnih razmerah razvoj od jajčeca do hroščka poteka 8-10 tednov, pri nadpovprečnih temperaturah je razvoj še krajši (4 tedne).  

Ko bodo začeli smrekovi lubadarji rojiti, bodo poiskali primerno smreko za naselitev, najraje sveže poškodovano stoječo ali podrto smreko. Napad na stoječih smrekah se začne na deblu tik pod krošnjo. Uspešno naseljeni lubadarji začno oddajati kemično snov (tako imenovane agregacijske feromone), s katerimi na napadeno drevo privabijo še druge lubadarje.  Ko je drevo polno zasedeno, začno že naseljeni hrošči oddajati kemično snov, ki odvrača hrošče proč od drevesa, zato tisti, ki še vedno priletavajo, naselijo okoliška drevesa. V obdobjih namnožitve se tako lahko žarišče podlubnikov hitro razširi tudi na več 10 dreves. Zaradi tega gozdarji v obdobjih namnožitev za posek ne odredimo samo vidno napadenih dreves, temveč tudi okoliška drevesa, ki bodo, v kolikor še niso, s podlubniki naseljena, preden se bo začel posek v žarišču.  Z lubadarji napadene smreke moramo čim prej odkriti, da imamo potem več časa za posek in odvoz lesa iz gozda v predelavo ali lupljenje. Redno moramo nadzirati smrekove sestoje, zlasti v nižinah in na prisojnih ter drugih sušnih legah. Preveriti je treba sestoje, kjer so se žarišča pojavila že preteklo leto ali kjer je v preteklih letih potekala redna sečnja. V spomladanskem in poletnem obdobju je priporočljivo pregledovati ogrožene sestoje vsaj enkrat na dva tedna. Prvi znak uspešnega napada je črvina, ki jo samec izmetava iz matičnih rovov. To je znak, da samička že odlaga jajčeca pod lubje. S posekom ne smemo odlašati, saj se bo drevo gotovo posušilo. Črvino na ležečem drevju opazimo v kupčkih okoli vhodnih odprtin, na stoječem se nabira ob koreničniku.  Močni nalivi lahko črvino izperejo in je težje opazna. V kolikor evidentiramo lubadarke po črvini, imamo več časa za posek in odvoz lesa iz gozda, kot če lubadarke prepoznamo šele zaradi obarvanja krošenj. Obarvane krošnje pomenijo, da so ličinke s svojimi rovi že prekinile pretok rastlinskih sokov po drevesu oziroma da je drevo napadeno že 2-4 tedne, odvisno od temperatur. Časa za pravočasen posek in odvoz lesa iz gozda v predelavo ali beljenje je že manj.  V jesenskem času se tudi ob še zelenem drevesu pojavlja odpadanje skorje z debla.

Kako obvladujemo podlubnike, da preprečujemo še večjo škodo? Izvajati moramo vse razpoložljive metode varstva pred podlubniki, kar imenujemo integralno varstvo rastlin. Integralno varstvo rastlin spodbuja uporabo metod, ki posnemajo naravne zakonitosti, ter med seboj povezuje vse ustrezne ukrepe varstva pred podlubniki.

Upoštevati je treba naravne sovražnike podlubnikov, spremljati številčnost podlubnikov, npr. s feromonskimi pastmi, uničevati podlubnike z namenom zmanjševanja njihove številčnosti. Pri tem je uporaba insekticida skrajni ukrep. S pretirano uporabo insekticidov namreč uničimo naravno ravnovesje med podlubniki in njihovimi naravnimi sovražniki. Primernejše so oblike preventivnega varstva: odstranitev poškodovanih dreves pred izletom hroščev, izvajanje gozdnega reda, predvsem pa pospeševati smreko na njej primernih rastiščih. 

Ob gozdovih lahko pogosto vidimo črne feromonske kontrolno lovne pasti, ki jih gozdarji uporabljamo za oceno številčnosti lubadarjev. Od 3 do 10 % lubadarjev lahko s temi pastmi tudi ulovimo, vendar so za lovljenje primernejša kontrolno lovna drevesa.

Najbolj učinkovit ukrep zatiranja podlubnikov je znan že dolgo. To je posek s podlubniki naseljenih dreves (lubadark), preden iz njih izleti nova generacija podlubnikov. Vendar s samim posekom podlubnikov še ne uničimo. Podlubnike uničimo s predelavo ali z lupljenjem debel. Včasih se je debla lupilo v gozdu, danes se to izvaja le izjemoma. Zato je treba neolupljena debla čim prej odpeljati iz gozda v lesno-predelovalne obrate, kjer se olupijo na lupilnih linijah ali predelajo.

V kolikor pravočasen odvoz lubadark iz gozda ni mogoč in gre za manjšo obvladljivo količino lubadark, se mora lubadarke olupiti v gozdu in lubje po potrebi sežgati (v kolikor so bube že obarvane oz. so pod lubjem že mladi hroščki). Sečne ostanke lahko prekrijemo s črno folijo ali  z insekticidno mrežo.

Če povzamemo. Za najuspešnejše zatiranje lubadarjev je pomembnno pravočasno odkrivanje žarišč in  takojšen posek napadenih dreves. To je potrebno storiti pred izletom hroščkov iz nove generacije.

Zato pregledujte svoje gozdove in pravočasno izvedite zatiralne ukrepe na odkritih žariščih. Lastniki gozdov lahko z rednimi nadzori nad svojimi gozdovi veliko pripomorete k pravočasnemu odkrivanju žarišč in pomagate gozdarski službi v boju proti lubadarjem. Ob namnožitvi gozdnih škodljivcev, ki smo jim priča, je  vsak dan zelo  pomemben.

 

 

Miran Orožim, univ. dipl. inž. gozd.

Odsek za gojenje in varstvo gozdov

Zavod za gozdove Slovenije OE Celje

 

Dodatne informacije dobite na Zavodu za gozdove, KE Žalec, revirna pisarna Vransko:

Janez Černec, ing. gozd. – revir Tabor, Vransko - del, 041 657 580

Jože Zupančič, univ. dipl. inž. gozd. – revir Dobrovlje, Vransko - del, 041 657 586





0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Vransko!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Virtualni asistent
Občinski informator Vransko
Številka: 128
Izšla: 30.11.2016
Poglej Pdf
Koledar dogodkov Preglej vse
December 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18
09.12.2016
Danes ni dogodkov.
10.12.201 | Šport
IZLET V NEZNANO
16.12.2016 | Družabni dogodki
PRAVLJICA POD KOSTANJI
17.12.2016 | Umetnost
STROGO ZAUPNO - gledališki abonma
10.12.201 | Šport
IZLET V NEZNANO
16.12.2016 | Družabni dogodki
PRAVLJICA POD KOSTANJI
17.12.2016 | Umetnost
STROGO ZAUPNO - gledališki abonma

Bodite prvi pri oddaji mnenja.