Po dveh urah vožnje z minibusom smo peš krenili iz Tamarja. Pot na začetku vodi skozi gozd, nato pa se strmo vzpne proti Kotovemu sedlu. Sledi prečenje grebena, nato pa pot preide v bolj razgiban in »zračni« del, kjer so nam bile v pomoč jeklenice in klini za lažji oprijem. Po dobrih petih urah smo prispeli na vrh Jalovca, kjer smo si privoščili daljši počitek za malico in fotografiranje. Pogled, ki se z Jalovca sicer razkošno razteza na okoliške vrhove, pa so nam na žalost deloma zastirale meglice. Sestopili smo po isti poti proti Tamarju, kamor smo prispeli v popoldanskih urah. Kljub temu da nekateri niso bili vajeni takšnih poti, bodisi zaradi dolge hoje (11 ur) bodisi zaradi gibanja ob jeklenicah, smo vsi varno in brez poškodb sestopili v dolino, kjer smo si v tamkajšnjem planinskem domu ob kratki analizi privoščili topel obrok in pijačo. Domov smo prispeli v večernih urah, prijetno utrujeni in bogatejši še za eno izkušnjo.
Bernard Kolar, vodnik PD Vransko