Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za torek, 17.01.2017

oblačno
Danes bo oblačno. V zahodni in severni Sloveniji padavin večinoma ne bo, drugod bo občasno snežilo. Več padavin bo v južni Sloveniji. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem močna burja. Najvišje dnevne temperature bodo od -4 do 0, na Primorskem do 4 stopinje C.
-6°C | -1°C
sreda, 18.01.2017
-10°C | 0°C
četrtek, 19.01.2017
-13°C | 0°C
petek, 20.01.2017
-16°C | -3°C
sobota, 21.01.2017
-10°C | -1°C
Opozorila
Torek, 17.1.2017 ob 6h
V torek in sredo bo na Primorskem še pihala močna burja, ki bo na izpostavljenih mestih v sunkih dosegala hitrost 110 do 140 km/h.
-6°C
-1°C
oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Obvestila Dogodki

Poplavna zaščita je ključna prioriteta


DOGODKI

| |
07.12.2015      16:49
A A

Poplavna zaščita je ključna prioriteta


Župani občin Spodnje Savinjske doline so v petek, 4. decembra, na gradu Komenda na Polzeli, sklicali izredni kolegij županov, na katerega so povabili evropskega poslanca Republike Slovenije, Franca Bogoviča, strokovnjaka za vode in poplavno varnost, Roka Fazarinca, predstavnika z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, dr. Boštjana Nagliča, predstavnico Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje Ireno Friškovec ter predstavnika civilne iniciative Vinka Drča.


Deli:

Župani so opozorili na katastrofalno stanje v posameznih občinah, vsi pa so bili enotnega mnenja, da bodo občine Spodnje Savinjske doline stopile skupaj  in pričele s postopki za pripravo ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti. Projekti nove finančne perspektive zamujajo, saj bi se le-ta morala pričeti že leta 2014. Ni odveč bojazen županov, da v dogovoru za razvoj regij med prioritetnimi projekti ne bo reševanja poplavne varnosti Savinje. Župani občin Spodnje Savinjske doline že dalj časa opozarjajo, da sprejem Državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini poteka prepočasi.

Kot predlaga Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, bi bilo smotrno vzpostaviti namakalni center, ki bi imel dve poglavitni nalogi. Prva naloga bi predstavljala strokovno razvojno delo na področju namakanja hmelja in po potrebi drugih kultur, vključujoč napoved namakanja, druga naloga pa bi predstavljala izobraževalno-svetovalno delo. Vsi ukrepi pa bi težili k istemu cilju: večje samooskrbe z minimalno porabo vode in maksimalnemu ohranjanju okolja.

Rok Fazarinc je predstavil stanje poplavne varnosti Savinje s strokovnega vidika in povedal, da so Savinjo zato začeli urejati že v 19. stoletju. Z raznimi ukrepi in posegi v okolje so stabilizirali traso korita, presekali meandre in povečali poplavno varnost okoliških območij. Ohranjene odprtine v nasipih so omogočale, da so se lahko visoke vode brez večje škode še vedno razlivale po okoliških obdelovalnih površinah. Z regulacijo struge Savinje v letih 1876–1893 in njenih pritokov so se poplavna območja sicer nekoliko zmanjšala, a ta še vedno predstavljajo velik del ravninskih predelov Spodnje Savinjske doline. V 2. polovici 20. stoletja se je s posegi v poplavna območja in z zapiranjem prelivnih odprtin v nasipih začela spreminjati poplavna slika območja. Rečni tok je postal utesnjen, hitrosti večje in posledično se je začelo poglabljati rečno dno. Zaradi poselitve starih poplavnih površin (Letuška gmajna, Male Braslovče, Parižlje, Breg, Ločica ob Savinji, Vrbje, Medlog in zahodni del Celja) se je struga dodatno utesnjevala. V zadnjih 30-ih letih je opazno poglabljanje struge. Dno Savinje se zajeda v lapornato podlago in s tem bolj izrazito drenira podtalnico Spodnje Savinjske doline.  Posledice teh sprememb so večja pretočnost rečne struge, zmanjšan vpliv poplavnih površin in posledično večji pretoki Savinje na območju Celja, predvsem pa na območju Laškega, kjer so trendi najbolj izraziti. Kljub temu urbana območja in kmetijske površine ob Savinji, ki so varovani z nasipi, nimajo ustrezne poplavne varnosti. Pri preboju (porušitvi) nasipov je pričakovati nastanek vzporednih poplavnih tokov, ki ogrožajo tako naselja ob Savinji kot kmetijske površine (erozija, naplavljanje). Poleg Savinje poseljena območja v Spodnji Savinjski dolini ogrožajo tudi njeni pritoki, in sicer Bolska z Motnišnico in na območju Vranskega predvsem Merinščica. Severno obrobje Spodnje Savinjske doline (Grušovlje, Podlog, Gotovlje, Ložnica) ogroža predvsem Ložnica s pritoki (Trnava, Pirešica). Južno obrobje ogrožajo predvsem hudourniški pritoki z Zasavskega hribovja. Savinja z Bolsko poplavlja predvsem ob daljših intenzivnih deževjih (jesenski tip poplav), hudourniško zaledje pa je bolj izpostavljeno ob poletnih neurjih – na primer leta 1994, 2004, 2007 in podobno. Območje Spodnje Savinjske doline je razvrščeno v območje posebnega vpliva poplav (OPVP).

Franc Bogovič, ki ima na področju zagotavljanja protipoplavnih ukrepov bogate izkušnje, je predstavil primer posavskih občin - projekt izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi, pri katerem je sodeloval še kot župan Občine Krško. Kot nekdanji minister za kmetijstvo in okolje pa je sodeloval tudi pri dveh projektih za zagotovitev poplavne varnosti, in sicer v porečju Savinje (od Celja do Luč) in v porečju Drave (območje Dupleka). Poudaril je, da je  protipoplavnim ukrepom potrebno dati prednost. Poleg kohezijskih je možno pridobiti tudi vire iz Evropske investicijske banke, ki daje za te namene najcenejše kredite z dolgo dobo odplačevanja. Po njegovem mnenju je vodarska služba v Sloveniji preveč razpršena na manjše agencije oz. institucije in je nujno potrebno ustanoviti eno institucijo, ki bo krovna in bo generalno skrbela za slovenske vode.

Župani so zavzeli sklep, da bodo še do konca leta 2015 imenovali projektno skupino, v katero bodo imenovali po enega predstavnika Občine Braslovče, Prebold, Polzela, Tabor, Vransko, Žalec, predstavnika stroke, predstavnika Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije ter predstavnika Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje. Projektna skupina bo  pripravila predlog ukrepov za protipoplavno varnost na področju Savinjske doline s poudarkom na: ohranitvi starih poplavnih površin s kontroliranim poplavljanjem (območja brez elementov ogroženosti), določitvi možnih lokacij kontroliranega zadrževanja dela poplavnih valov na poplavnih območjih, načrtovanju in izvedbi večnamenskih zadrževalnikov (zadrževanje poplavnih vod, akumulacija vode za namakanje) na obrobju Spodnje Savinjske doline (pritoki Savinje in Bolske), upočasnitvi ali zaustavitvi procesov poglabljanja rečnih strug zaradi regulacij in ukinitve jezov. Izvedba novih jezov po možnosti s pomično krono, bogatenju podtalnice z usmerjanjem vode iz Savinje v obdobjih višjih pretokov, izvedbi protierozijskih objektov (hudourniške pregrade) na pritokih Bolske in Savinje, kjer je prisotna erozija.                    T. T.                                                                   

 




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Vransko!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Virtualni asistent
Koledar dogodkov Preglej vse
Januar 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26
17.01.2017 | Družabni dogodki
LITERARNO DRUŽENJE Z OSKRBOVANCI
17.01.2017 | Družabni dogodki
PRAVLJIČNA URA S POUSTVARJANJEM
26.01.2017 | Kultura
ISKRENA SPOVED

Bodite prvi pri oddaji mnenja.