Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za sobota, 03.12.2016

delno oblačno
Popoldne bo zmerno do pretežno oblačno, le na severovzhodu bo povečini pretežno jasno. Na zahodu ni izključena kakšna kaplja dežja. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature bodo od 2 do 5, na Primorskem do 10 stopinj C.
-4°C | 4°C
nedelja, 04.12.2016
-4°C | 4°C
ponedeljek, 05.12.2016
-5°C | 7°C
torek, 06.12.2016
-4°C | 10°C
sreda, 07.12.2016
-3°C | 7°C
Opozorila
Sobota, 3.12.2016 ob 16h
Dodatnega opozorila ni.
-4°C
4°C
delno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Kultura

Schiller von Schildenfeld


KULTURA, KRONIKA

| |
14.02.2013      9:38
A A

Schiller von Schildenfeld



Deli:

Schiller von Schildenfeld

S priimkom Schildenfeld sem se prvič seznanil pri iskanju prednikov svoje soproge. Pravzaprav smo iskali rod njene prababice, ki naj bi bila doma na Vranskem. Napaka v ustnem izročilu pa je nekoliko zavrla iskanje, saj njenega dekliškega priimka v pisnih dokumentih tu ni bilo. Kmalu se je izkazalo, da v igri ni prababica, ampak praprababica, torej ena generacija nazaj. Njeno ime je bilo Frančiška Antonija pl. Schildenfeld. S pomočjo matičnih knjig, kjer mi je požrtvovalno pomagal g.Milan Brišnik, knjige »Der Adel in den Matriken der Herzogtums Krain« avtorja Ludviga Schivitza, knjige »Genealogisches Taschenbuch der Adligen Hauser Ősterreichs«, ki mi jo je prijazno posredoval dr. Miha Preinfalk, sem kmalu prišel do nekaterih osnovnih podatkov o iskani osebi. Pri nadaljnem iskanju pa se mi je razkrila obsežna in razvejana rodbina Schiller pl. Schildenfeld, katere posamezniki so živeli po širni tedanji Kranjski, Štajerski in tudi v Galiciji, ki danes pripada deloma Poljski, deloma Ukrajini. Predstavniki rodbine so bili večinoma v vojaški ali državni službi. V določenih obdobjih so bili tudi lastniki nekaterih dvorcev in gradov v današnji Sloveniji. Na primer dvorca Jama v Ljubljani (na mestu bolnice Petra Deržaja), dvorca Ravne pri Šoštanju in gradu Grič na Dolenjskem.

Prvi, ki je od cesarice Marije Terezije 19. 8. 1745 prejel plemiški naziv, je bil zakupnik pošte v Logatcu, Janez Matija Schiller, ki je dobil predikat pl. Schildenfeld. Za povišanje je lahko zaprosil na podlagi 15-letnega dela v državni službi.

Janez Matija je imel štiri sinove: Janeza, Antona Leopolda, Franca Jožefa in Maksimiljana. Janez je prevzel poštno postajo v bližnji Planini. Poročen je bil z Ano Sibilo Urbas, s katero sta imela devet otrok, za katere pa so na voljo le rojstni podatki. Vsi so bili rojeni v Planini.

Tu je živel tudi Janezov brat Franc Jožef, poročen z Jožefo (priimek neznan). Imela sta šest otrok, ki pa jih srečamo že po raznih krajih v Sloveniji (v Ilirski Bistrici, Žužemberku in Šmartnem pri Litiji).

Maksimiljan se je v Ljubljani poročil z Marijo Genovefo pl. Peterman, s katero sta se kasneje odselila v Galicijo, kjer sta si ustvarila številno družino. Njun vnuk Maksimiljan je imel 14 otrok, njun pravnuk Leon pa  11. Živeli so po različnih krajih Galicije, ponekod tudi kot poštni uradniki. Njihov potomec je najverjetneje tudi poljski dramatik in gledališki režiser Leon Schiller de Schildenfeld (1887-1954).

Prednik Schildenfeldov z Vranskega, ki so nekje izgubili prvotni priimek Schiller in so uporabljali samo predikat Schildenfeld, pa je bil drugi sin Janeza Matije, Anton Leopold. Bil je odvetnik in je živel v Ljubljani. Poročen je bil z Marijo Ano pl. Kossen. Po dolgih letih advokature je zaprosil za povišanje v viteški red. V prošnji je navedel, da 30 let neutrudno služi kot odvetnik in da so ga zaradi njegovih zaslug deželni stanovi izvolili za deželnega sekretarja. Poudaril je tudi, da je poročen s plemkinjo, katere družino je zaradi vojaških  zaslug že cesar Ferdinand II. povzdignil v plemiški stan. Njegovi argumenti so prepričali in tako je bil 19. 11. 1770. leta povzdignjen v viteza.

V zakonu z Marijo Ano pl. Kossen se je rodilo osem otrok. Njuni potomci so se rojevali tako v Ljubljani kot Slovenski Bistrici, Brežicah, Celju, Zgornji Polskavi in celo v Peczi (Madjarska). Pravnuk Friderik, ki je živel v Ljubljani, je bil poročen z Amalijo Berto Conrad pl. Hötzendorf, sestrično feldmaršala Franca Conrad pl. Hötzendorfa, poveljnika generalnega poveljstva avstroogrske vojske v prvi svetovni vojni. Njuna sinova sta kasneje živela v Gradcu.

Četrti otrok Antona Leopolda, Anton Alojz, rojen v Ljubljani, pa je nadaljeval vejo, ki je kasneje prišla na Vransko. Anton Alojz je bil poročen z Marijo Agnez pl. Eder in je imel z njo devet otrok. Glede na dokumentirane kraje rojstev njunih otrok sta sprva živela v Ljubljani, okrog leta 1787 pa sta se verjetno preselila v Škofjo Loko, kjer se je kot osmi otrok 26. 6. 1791 rodil Janez Peter Alojz. V knjigi (Genealogisch ...) je navedeno, da je odšel na Vransko, kjer je imel sina Alojza. Na istem mestu je označen tudi kot »poštni mojster« na Vranskem. To pa se ne ujema z zapisom v brošuri »Kratek opis zgodovine kraja Vransko do leta 1941« avtorja Štefana Kočarja, kjer so navedeni kot zakupniki pošte na Vranskem družina Plaperti, Žiga Novak in družina Omersi.

Nekje na tem mestu bi se morali srečati podatki iz omenjene knjige in podatki iz mojega prvotnega iskanja, vendar pa vsi zapisi iz matičnih knjig še niso dokončno raziskani. Tako lahko samo domnevam, da se je prav Janez Peter Alojz okrog leta 1826 poročil z Elizabeto Omersi (morda tudi zaradi tega opredelitev za poštnega mojstra). Iz podobnih razlogov so zaenkrat znani le trije njuni nasledniki, in sicer: Frančiška Antonija (1831/1832-pred 1900), poročena Kopřiva, Zagorje 29. 1. 1854, Alojz (6. 12. 1833-12. 8. 1909) in Ana (20. 5. 1838-?), poročena Kolar.

Alojz je bil poročen z Lodoviko Vajda (19. 8. 1838-8. 6. 1906). Bil je lastnik velikega posestva na Vranskem in hiš (takrat) št. 45, kjer je bila gostilna, 19 in 20, p. d. Malik. Na pokopališču je dal postaviti nagrobnik, na katerem sta z ženo tudi prva zapisana.

Imela sta sina Alojza (20. 10. 1856-8. 3. 1941), ki je najprej služboval na sodišču na Vranskem, od koder je bil premeščen v Pliberk in nato v Šoštanj. Tam se je najverjetneje prvič  poročil. Ob smrti staršev je zapustil notarsko službo in se vrnil na Vransko ter prevzel očetovo posest. S prvo ženo (nepoznana) sta imela tri otroke. Z drugo ženo Marijo Rössner (27. 1. 1877-20. 11. 1935) pa še sedem.

V nekrologu, ki je bil objavljen v časniku Jutro 14. 3. 1941, je opisan kot skrben gospodar na posestvu, ki ga je vodil skoraj 50 let. Bil je dolgoletni član občinske uprave, član upravnega odbora posojilnice, gostilničar, član gasilskega društva in lovske družine, večkrat je bil izvoljen tudi za porotnika na celjskem sodišču. Rad je pomagal in pravno svetoval, posebno kmečkim ljudem.

Z generacijo njegovih otrok pa prihajamo že v obdobje, v katerem ste nekateri prebivalci Vranskega poznali ali srečevali nekatere predstavnike Schildenfeldov.

Prvi trije otroci so bili Alojzij, Rudolf in Ludvik.

Alojzij (4. 7. 1888-1947) je bil v Mariboru v vojaški službi. Ob razpadu Avstro-Ogrske je bil že upokojen in se je kot prostovoljec priključil Maistrovim borcem. Imel je dva otroka, Rozalijo in Karla. V Šentilju živi njegova vnukinja Jožica Pucko, njegov pravnuk pa je znani nogometni reprezentant Hrvaške, Gordon Schildenfeld, rojen v Šibeniku.

Rudolf (28. 2. 1892-1953) je odšel v Ljubljano, kjer je opravljal razne službe na sodišču. Poročil se je s Pavlo Ramovš (1885-1918),ki je umrla ob porodu hčerke. Imela sta sina Emericha (1916-2010) in hčer Majdo (1918-1919), ki je umrla kot otrok.

Kasneje se je ponovno poročil in z Marijo (priimka ne poznam), rojeno leta 1893, umrlo 1981, imel še dva otroka. Prvi je bil Zlato (1920-1996), sledila pa je še Cveta (1922-1995).

Ludvik (17. 9. 1894 - 1973) je bil poročen s Terezijo Golob. Imel je tri otroke: Franca, ki še živi v Slovenski Bistrici, ter  Silvo in Rajka, ki sta že pokojna.

Otroci iz drugega zakona pa so:

Karel (15. 10. 1898-3. 2. 1935), Oto (14. 10. 1899-22. 4. 1981), poročen je bil s Stanko Novak.

Mihaela (17. 10. 1901-27. 12. 1901) je umrla kot otrok. Marija Antonija (27. 2. 1904-?), ki je bila poročena v Novem Sadu, Friderika Amalija (27. 2. 1906-?) se je poročila s posestnikom Rakom, p. d. Cunder, v Spodnje Gorče, občina Braslovče. Stanislava (3. 5. 1907-1988), ostala je doma, poročena z Avgustom Zupanom, Melanija oz. Milica (5. 5. 1913-30. 7. 1996), ki je bila samska, poštna uslužbenka,  po mojih podatkih poslednja na Vranskem, ki je nosila priimek Schildenfeld.

Zanimiva je še zgodba Rudolfovega sina Emericha, objavljena v reviji Mladina 3. 9. 2001 pod naslovom Od plemiča do judoista. Povzetek zgodbe bi bil naslednji: Začetek druge svetovne vojne je ujel Emericha v Kruševcu, kjer je končal vojaško tehnično šolo. V Ljubljano se ni mogel vrniti, ker je bila družina zaradi sodelovanja z OF na slabem glasu pri okupatorju podložni policiji. Oče Rudolf je bil interniran v Gonarsu, prav tako brat Zlato, ki je bil kasneje premeščen v Mauthausen, sestra Cveta pa je bila internirana v Ravensbrücku.

Po dolgem čakanju v Kruševcu je v začetku leta 1942 odšel v partizane. Boril se je na območju Planine, Jastrebca in Kopaonika. Od puškomitraljezca je napredoval v vodnika in na koncu celo do polkovnika. Konec leta 1943 je postal namestnik komandanta bataljona. Na sremski fronti je bil težko ranjen v nogo, ki jo je skoraj izgubil. Na okrevanje je bil poslan v Niš, kjer je postal komisar sanitetnega bataljona, kasneje pa komisar vojaške bolnišnice. Tik pred osvoboditvijo so uradno popisovali partizane. Emerich vitez Schildenfeld se je prijavil kot Mirko Šindič-Artem, kakor so ga klicali soborci. Priimek Šindič je prevzel tudi brat Zlato.

Po vojni je Mirko zaprosil za premestitev v Slovenijo, kjer je deloval v vojaškem poveljstvu in se selil od Beograda do Splita. Leta 1965 se je v Ljubljani upokojil. Njegov sin je leta 1972 ustanovil Judo klub Bežigrad in Mirko je postal in ostal predsednik kluba celih 30 let. Umrl je leta 2010 in je pokopan na ljubljanskih Žalah.

Kot mi je znano, so bili tudi drugi predstavniki družine primorani v času države SFRJ spremeniti priimek, vendar ne prostovoljno, iz Schildenfeld v Šildenfeld.

Za konec pa še tole. Praprababica moje soproge je bila Frančiška Antonija, ki se je v Zagorju ob Savi poročila s priseljencem s Češke, Francem Kopřivo. Imela sta štiri otroke. Sin Ivan je postal zdravnik in je opravljal službo mestnega fizika v Ljubljani. Njegova hči Marija se je poročila z živinozdravnikom Pavlom Kolencem. Imela sta dva sina. Prvi sin Jurij je imel dve hčerki. Njegova prva hči Marjeta se je poročila z mano.

 

Marko Zuccato

 

Op.: Schildenfelde na Vranskem bi gotovo bolje opisal kdo od domačinov.

 

 





0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Vransko!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Virtualni asistent
Občinski informator Vransko
Številka: 127
Izšla: 28.10.2016
Poglej Pdf

Bodite prvi pri oddaji mnenja.