Logo MojaObčina.si
DANES
19°C
5°C
JUTRI
23°C
6°C
Oceni objavo

Napoved 3. Križnikovega pravljičnega festivala Jenkret je biv …

V petek, 6. in v soboto, 7. junija 2014 se bo v Motniku že tretjič odvijal Križnikov pravljični festival z naslovom Jenkret je biv. Tako se navadno začenjajo pravljice, ki jih je Gašper Križnik v drugi polovici 19. stoletja zapisoval v svojem domačem kraju Motnik in okolici. Križnik je eden najpomembnejših zbiralcev slovenskih ljudskih pripovedi iz 19. stoletja.

Festival prirejata Matična knjižnica Kamnik in Kulturno društvo Motnik ter sodelavki in pravljičarki Irena Cerar in Ivanka Učakar. Namen festivala je oživljanje kulturne dediščine, ki jo je v svojih zapisih ohranil Gašper Križnik, zapisovalec folklornih pripovedi in pravljic. Križnikove pravljice bodo na pripovedovalskih dogodkih za odrasle in otroke s pripovedovanjem in nastopi predstavili uveljavljeni pripovedovalci iz vse Slovenije. Pripovedovalci bodo pripovedovali le tiste pravljice, ki jih je zapisal Gašper Križnik in ki več ali manj še niso bile objavljene. Organizatorji so jih pridobili na Narodopisnem inštitutu na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, kjer so dragoceni Križnikovi rokopisi shranjeni v Štrekljevi zapuščini in javnosti še niso dostopni. Križnikovim pravljicam za odrasle bodo obiskovalci lahko prisluhnili na večernem dogodku v petek, 6. junija. Glavni del progama se bo odvijal v soboto, 7. junija. V dopoldanskih urah se bodo obiskovalci z Ireno Cerar sprehodili po Motniški pravljični poti in skozi pravljice in ustvarjalno delavnico spoznali skrite kotičke Križnikovega rojstnega kraja. Popoldan pa se bodo samostojno podali po nagradni ugankarski poti in na njenih točkah, ki so tudi poti po naravnih in kulturnih znamenitostih Motnika, prisluhnili pravljicam, ustvarjali na delavnicah, zapisali svoje ime s srednjeveškim pisarjem Janezom Kamniškim, se igrali in zabavali. Celotno Motniško turistično pot si bodo obiskovalci v popoldanskih urah lahko ogledali tudi vodeno. Sledila bo likovna razstava in podelitev nagrad udeležencem likovnega natečaja Jenkret je biv  ̶  Podobe Križnikovih pravljic. Večer pa bo namenjen pripovedovanju domačinov, saj jih je kar nekaj, ki še znajo povedati pravljice in povedke, ki so jim jih pripovedovali njihovi starši, stari starši, strici, tete …

Program festivala bo tudi letos popestril bogat spremljevalni program: poleg pripovedovalske delavnice, ki je namenjena vsem, ki jih zanima živo pripovedovanje pravljic, je to predvsem sejem s prikazom domačih obrti in kulinarično ponudbo Okusi Kamnika, ki je nastala v okviru Zavoda za turizem in šport Kamnik. S pripovedovalskim dogajanjem pa bo festival tudi letos segal preko meja kamniške občine v občino Vransko, kjer je Križnik deloval kot čevljar in tam zapisal precejšnje število pravljic.

Tako prvi kot drugi festival sta bila zelo uspešna in vse sodelujoče je presenetil pozitivni odziv publike, zato smo se odločili za nadaljevanje. Predvsem pa zaradi zavesti, da je naša kulturna dediščina dragocena, saj določa našo identiteto in odgovarja na vprašanja o naših koreninah. Posebnost je tudi odlična sinergija med knjižnico in lokalno skupnostjo ter prenos urbanih pripovedovalskih praks v okolje, kjer so pravljice nekoč zares živele. Danes so te pravljice zaradi spremenjenega načina življenja večinoma pozabljene. Ali kot je dejala Anja Štefan, redna gostja pripovedovalskega festivala v Motniku: »Križnikov festival na najboljši način vrača pripovedno izročilo tja, od koder je izšlo. Folklorne pripovedi, ki jih je v drugi polovici 19. stoletja v Motniku in okolici zbiral Gašper Križnik, ponovno razširja med Motničani, hkrati pa nanje opozarja tudi zainteresirano publiko s celotnega slovenskega prostora. /…/ Poudariti je potrebno tudi, da festival podpira lokalna skupnost in da mu to daje svojevrstno toplino.«

Kdo je bil Gašper Križnik?
Gašper Križnik velja za enega najpomembnejših zbiralcev slovenske slovstvene folklore. V drugi polovici 19. stoletja je v Motniku in okolici zbral preko 200 zapisov ljudskih pravljic, povedk, pesmi, pregovorov, legend, šal. Le malo zbranega mu je uspelo objaviti. Kljub vsemu se je zavedal cene svojega poslanstva in se povezal s tedaj najslavnejšim jezikoslovcem Janom Baudouinom de Courtenayem in mu pošiljal nabrano gradivo v Sankt Peterburg, za objave pa je našel prostor v Zagrebu in drugih južnoslovanskih časopisih. Osem enot zbranega mu je uspelo leta 1874 izdati v Celovcu s psevdonimom Podšavniški pod naslovom Slovenske pripovedke iz Motnika. Bil je prvi, ki je slovstveno folkloro zapisoval v narečjih (povzeto po http://odmev.zrc-sazu.si/zalozba/index.php?q=sl/node/743 in Slovenski etnološki leksikon, 2004).

Njegove pravljice so objavljene v mnogih zbirkah slovenskih ljudskih pravljic.

Več o festivalu na: www.motnik.net in www.kam.sik.si

 

Oglejte si tudi