Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za torek, 06.12.2016

jasno
Popoldne bo pretežno jasno, le v Prekmurju se bo zadrževala megla. Najvišje dnevne temperature bodo od 3 do 8, na Primorskem do 12, v krajih z meglo okoli -3 stopinje C.
-5°C | 6°C
sreda, 07.12.2016
-5°C | 6°C
četrtek, 08.12.2016
-5°C | 11°C
petek, 09.12.2016
-5°C | 13°C
sobota, 10.12.2016
-4°C | 12°C
Opozorila
Torek, 6.12.2016 ob 13h
Dodatnega opozorila ni.
-5°C
6°C
jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Kronika

NEKOČ JE BILO


KRONIKA

| |
22.10.2012      11:52
A A

NEKOČ JE BILO



Doslej najstarejša znana slika "Sokola" na Vranskem iz leta 1910: šolski naraščaj z vaditeljem Ivanom Gostičem. Z leve na desno: Ivan Pikl, Leopold PIkl, Ivan Golob, neznanec, Leopold Jelen, Simon Pečovnik, Ivan Gostič, Franc Golob, neznanec, Karl Štober, Franci Schwentner, Franc Lavrič, Franc Javoršek.
Doslej najstarejša znana slika "Sokola" na Vranskem iz leta 1910: šolski naraščaj z vaditeljem Ivanom Gostičem...
Deli:

Ko sem prebiral stare zapiske, ki govorijo o bogatem kulturnem in športnem življenju na Vranskem v kar daljni preteklosti, sem se odločil, da vam na kratko predstavim bogato športno in kulturno preteklost ter posameznike, ki so pomagali k večji prepoznavnosti našega kraja.

Tokrat se bom osredotočil na športno dejavnost, ki se v kronikah omenja že v daljnem letu 1883. Predvsem se govori o orodni telovadbi. V letu 1886 kronika omenja, da je bil najet na Vranskem poseben prostor z nekaterimi telovadnimi orodji, kot so: drog, bradlja, plezalna naprava. Na Vranskem sta se oblikovali dve športni društvi, Sokol in Orel. V glavnem so bili pri Sokolu tržani in nekaj okoličanov (Prekopa), pri Orlih pa okoličani z nekaterimi izjemami. Vsako leto so oboji prirejali športne nastope, v glavnem proste vaje in orodno telovadbo. Med seboj so tekmovali, hodili pa so nastopat tudi v druge kraje.

Sokoli so vadili v Sokolskem domu, ki je bil v salonu gostilne Brinovec, p. d. »Gorogranc« (pozneje »Grčar«), medtem ko so Orli vadili v kaplaniji, kjer je imelo prostor tudi Katoliško bralno društvo. Poudariti je treba, da so imeli Orli vstop tudi v telovadne prostore Sokola, če so to le želeli, prav tako Sokoli k Orlom. Med njimi ni bilo nikoli strankarskih razprtij, kot je bilo to v drugih krajih. Oboji so vadili proste vaje, orodno telovadbo, kasneje akrobatiko, atletiko in odbojko.

Veliko so vadili tudi na prostem. Sokoli npr. pod Boštetovim kamnolomom, pod Specom, kjer so imeli drog, kroge, blazine za akrobatiko in mrežo za odbojko. Orli pa so vadili tudi doma po vaseh, kjer so si naredili preprosta telovadna orodja. Orli so leta 1935 s pomočjo hranilnice in posojilnice kupili star Hraščanov hlev (današnji dom kulture) in tam zgradili dvorano. Lahko se reče, da so »Hraščanov hlev« za tiste časa preuredili v moderen Slomškov dom in s tem omogočili tudi večjo kulturno dejavnost v kraju. Od leta 1939 dalje so Orli vadili v novozgrajenem domu. Ob glavnih prireditvah, ki so bile množično obiskane, so prišla v goste vsa sosednja telovadna društva. Goste so ob koncu trga slovesno sprejeli, nato so v povorki korakali skozi trg.

Sokoli so nastopali v Osetovem vrtu.

V tistih časih so ljudje najbolj občudovali orodno telovadbo in pogum ter veščino teh telovadcev. Prvi znani strokovni vaditelj »Sokola« je bil Ivan Gostič , ki ga je na Vransko poslal ljubljanski knjižni založnik, Cankarjev prijatelj in podpornik Lavoslav Schwentner, z namenom, da vodi sokolski podmladek. Pri Sokolih so veljali za najboljše Franc Javoršek, Franc Golob, Leopold Jelen in Karel Golob. Vsi našteti so bili tudi načelniki.

Pri Orlih so sloveli kot odlični telovadci: Franc Florjan, Ivan Križnik in Franc Škrabar, vsi iz Prapreč.

Vransko društveno življenje je med obema vojnama doživelo razcvet z nastopom učitelja Ferda Skoka, ki je na Vranskem služboval od leta 1934 do 1938. Ta mož je bil fenomen. Česar koli se je lotil, povsod je uspel. Bil je športnik in celo balkanski prvak v teku na 100 m v Atenah. Bil je odličen pedagog in organizator. Znal je pridobiti ljudi, predvsem mladino, za vsako delo in idejo. Po njem se imenuje vsakoletna atletska prireditev v Celju »Skokov memorial«. Lotil se je vsega: začel je izdajati šolski mladinski list, vodil šolski zbor, nekaj časa tudi zbor odraslih. Komponiral je in pisal celo opero »Zlata roža«, ki pa je ni dokončal. Ustanovil je godbo na pihala in mali orkester z zasedbo klavir, dve violini, čelo, flavta, bas in boben. Z njim so nastopali vse do Celja. Bil je tudi duhovni vodja »Sokolov«, kjer je telovadil in navduševal. Za njega so se navduševali tudi Orli. Še danes je čutiti pri naši starejši generaciji vso spoštovanje do tega imena.

(Naslednjič o kulturnem delovanju na Vranskem)

 

Po pisnih virih Vlado Rančigaj.





Povezani članki
0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Vransko!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!