Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za sobota, 10.12.2016

jasno
Ponoči bo pretežno jasno, ob morju bo lahko občasno nizka oblačnost, po nižinah v notranjosti bo nastala megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -2, ob morju in v višjih legah od 2 do 7 stopinj.
-8°C | 12°C
nedelja, 11.12.2016
-6°C | 11°C
ponedeljek, 12.12.2016
-2°C | 10°C
torek, 13.12.2016
-2°C | 4°C
Opozorila
Petek, 9.12.2016 ob 18h
Dodatnega opozorila ni.
-8°C
12°C
jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Intervju

VEDNO ME JE BOLJ ZANIMALA VZGOJA MLADIH KOT ......


INTERVJU

| |
22.03.2013      13:09
A A

VEDNO ME JE BOLJ ZANIMALA VZGOJA MLADIH KOT LASTNO ŠPORTNO UDEJSTVOVANJE


Pogovor z Jankom Križnikom


Deli:

Janko Križnik je gospod, ki ga redno srečujemo na Vranskem, čeprav že vrsto let živi v Celju. Njegovo ime starejše generacije povezujejo z nogometom. Čeprav je bil med študijem igralec prvoligaškega nogometa, se je poklicno osredotočil na vzgojo mladih in opustil lastno športno kariero. Pred nekaj leti je prenehal pisati o nogometu in se povsem posvetil drugima dvema ljubeznima – zgodovini in zemljepisu. Zanimajo ga predvsem Vranšani in zgodovina Vranskega in okolice. Rojstni kraj Vransko ima zelo rad, zato si želi, da bi njegovi članki pritegnili še druge ustvarjalce, s katerimi bi združili moči, da bi nekoč tudi naš kraj dobil svoj zbornik.


Čeprav ne živite na Vranskem, so vaše korenine tu. Pa mi za začetek, da prebijeva led,  zaupajte, kdaj in kje ste rojeni.

Rojen sem 2. aprila 1938 na Vranskem, v tistih časih smo se še rojevali doma. Pri pokopališču, nekoč hišna številka 136, zdaj 70. Na Vransko se redno vračam, saj me nanj vežeta rojstna hiša in kraj sam.

 

Ste se že v osnovni šoli zaljubili v šport?

Težko rečem, da zelo, saj takrat v šoli ni bilo prave telovadbe. Po dvanajstem letu starosti smo se začeli zgledovati po vrstnikih, ki so igrali nogomet ali odbojko. Pri telovadbi smo bolj korakali, imeli smo t. i. redovne vaje. Sedanjim generacijam je težko razumeti, da ni bilo telovadnic in igrišč. 

 

Študijska pot vas je kljub razmišljanju o gradbeništvu, zemljepisu, zgodovini le vodila na fakulteto za šport oz. takratni »DIF – državni inštitut za fizkulturo«.

Že med profesorji na sedanji fakulteti za šport se uporablja napačno poimenovanje. To je bila višja šola za telesno vzgojo, v pogovornem jeziku smo poimenovanje »državni inštitut za fizkulturo« prevzeli od Rusov in Srbov. Za ta študij sem se odločil, ker sem od takratne Občine Vransko dobil ponujeno štipendijo. V višjih razredih gimnazije sem se namreč že ukvarjal s športom. O zemljepisu, zgodovini sem razmišljal bolj tako, o gradbeništvu pa, ker so ravno takrat gradili magistralno cesto.

Sem pa študiral v Zagrebu, kjer so že imeli stopenjski študij, dva plus dva, v Ljubljani pa še ne. Na obeh fakultetah pa si dobil naziv predmetni učitelj. V Zagrebu sem živel pri sorodnikih. Ko sem se zaposlil v osnovni šoli na Vranskem, so v Ljubljani uvedli univerzitetni študij. Tako sem v Ljubljani naredil še dve leti. Bilo je kar naporno, saj izrednega študija še ni bilo, predavanja pa so bila obvezna. V službi so mi malo skrajšali delovni čas in sem se vsak dan vozil v Ljubljano.

 

Ste kdaj obžalovali, da ste izbrali šport in ne česa drugega?

Ne, nikoli. Zato pa sta zgodovina in zemljepis, zlasti krajevna, postala dragocena hobija.

 

Poklicno pot ste po odhodu z Vranskega nadaljevali v Celju.

V šoli na Vranskem sem delal petnajst let. Hkrati sem delal še v takratnem TVD Partizan Vransko, kjer smo pripravljali nastope v nogometu, udeleževali smo se državnih prvenstev v skokih v Planici, v Črni. Vesel sem, da so obudili skoke na Vranskem, škoda pa, da ni ambicij za kaj več.

Po petnajstih letih sem odšel na pedagoško gimnazijo v Celje, kjer sem poučeval pet let. V tem času je mariborski VEKŠ uvedel izredni študij na terenu, tako sem športno vzgojo poučeval tudi njihove študente v Celju. Nisem pa sprejel ponudbe, da bi delal samo tam.

Zadnjih dvajset let pred pokojem sem bil zaposlen na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo kot svetovalec in vodja stalnega izobraževanja za učitelje in profesorje športne vzgoje. Čeprav sem med študijem v Zagrebu igral tudi prvoligaški nogomet, me je vedno bolj zanimalo, kaj lahko naredim z mladino, nikoli moje lastno udejstvovanje v profesionalnem športu. Tako sem ob službi deloval tudi kot trener slovenske kadetske reprezentance, bil sem v vodstvu Nogometne zveze Slovenije, desetletja sem bil vodja nogometa mladih pri Nogometni zvezi Celje. Tu smo tekmovalno gledano dosegli zelo veliko v evropskem merilu. 

Na enem največjih mednarodnih turnirjev za mladince v Nemčiji smo v obdobju od 1990 do 2011 z reprezentanco ali s klubi kar desetkrat zmagali. Sem nosilec priznanja nemške nogometne zveze za delo z mladimi in tudi častni član ZNTS in zaslužni član NZS. 

 

Čeprav je nogomet vaša prva izbira, ste morali po poklicni dolžnosti pri mladih spodbujati tudi druge športe. Kot športni pedagog ste se srečali z velikim številom mladih. Katera znana športna imena so plod vašega dela?

Težko izpostavim imena, to je zelo nehvaležno. Mogoče bi na Vranskem omenil Dušana Juga. Bil je zelo talentiran nogometaš, bil je celo slovenski mladinski reprezentant. Ker pa je bil problem s financiranjem, Krajevna skupnost Vransko ni imela denarja, je volja upadala.

Če govorimo o Vranšanih, bi izpostavil dosežke pokojnega Jožeta Pusovnika, ki je več let tekmoval v skokih na državnih prvenstvih in za tiste čase veliko dosegel. Njegov osebni in vranski rekord, dosežen leta 1961, je 54 metrov, kar bi v današnjih časih pomenilo približno 100 metrov.

Vedeti moramo, da takoj po vojni na Vranskem ni bilo možnosti za kvaliteten šport, nemški ujetniki so morali počistiti minsko polje na sedanjem nogometnem igrišču. Tam so potem najprej sami igrali nogomet, verjetno da so preizkusili, če so dobro odstranili mine. Kasneje so začeli igrati še domačini.

 

Ves čas govoriva o nogometu. Od kod sploh ta velika ljubezen, če se tako izrazim, do nogometa? Ob vašem imenu večina namreč najprej pomisli nanj.

Šport sem imel rad, tu so bile takrat možnosti zaposlitve. Kot sem omenil, so se takrat malo starejši fantje začeli ukvarjati z odbojko in nogometom. V tistih časih drugih možnosti ni bilo, vsaj ne na Vranskem. Nogomet me je že na začetku prepričal.

 

Ustalili in družino ste si ustvarili v Celju, še vedno pa vas redno srečujemo na Vranskem. Imate tu še sorodnike oz. kaj je tisto, kar vas »vleče« nazaj? Razmišljate morda o dokončni vrnitvi ?

Zaenkrat ne, ampak nikoli se ne ve. Na Vransko me veže rojstna hiša, seveda pa tudi ljudje in okoliš. Rad prihajam, predvsem pa redno vsak teden.

 

Kljub temu da ste se profesionalno povsem zapisali športu, se ukvarjate tudi s preučevanjem zgodovine. Blizu so vam tudi zemljepisne teme. Nedavno ste imeli v Občinski knjižnici Vransko predavanje o kmečkih uporih, s poudarkom na vodji z Ločice, pred leti ste preučevali življenje in delo Luke Sevška, duhovnika, rojenega na Vranskem. Kaj je tisto, kar vas prepriča, da se začnete podrobno ukvarjati z omenjenimi in podobnimi temami?

Vedno me je zanimalo, kaj je kdo naredil, kaj se je v kraju dogajalo. Moti me pasivnost ljudi, kar me na nek način tudi spodbuja, da nekaj naredim. Če bi vsi razmišljali na ta način, »saj nič nimamo, kaj pa bomo«, ne bi nikoli imeli svoje občine. Spomnim se, koliko skeptikov je bilo takrat. Treba je biti samozavesten. Ljubezen do zgodovine in zemljepisa je povezana s krajem. Veliko sem iskal po arhivih, nekaj najdeš, potem pa iščeš naprej. Sodeloval sem tudi s Pokrajinskim arhivom Celje, Osrednjo knjižnico Celje, nekaj tudi z Medobčinsko splošno knjižnico Žalec.

Trenutno se odvija zgodba o Inde, to bi bilo treba napisati. Nekaj gradiva o športu sem rešil s pokojnim Vinkom Praprotnikom. Dobil sem dovolj natančne podatke, da začetek nogometa na Vranskem sega v leto 1938, kajti prej se je omenjalo leto 1945, ko se je naredilo igrišče. To tezo z letom 1945 smo z dokazi brez težav ovrgli. Tudi v Celju sem sprožil polemiko o začetkih nogometa. Tam začetki segajo vsaj v leto 1906, v klubu se je za začetek štela letnica 1920, po nastanku Kraljevine SHS. Ustanovitelji kluba so bili Rebevški, sin še živi, star je 92 let.

Zanimiva je tudi zgodba o prvi omembi Vranskega. V času gradnje avtoceste sem sodeloval z dr. Lazarjevo, ki je preučevala teren. Materialni dokazi, ostanki opekarne pričajo že o rimski naselbini. Tako da letnica 1123, ki je veljala za prvo omembo kraja, ni prava. Kraj je gotovo star že okoli 1900 let. Sedaj ko kopljejo za plin, sem mislil, da se bo našlo še kaj zanimivega, pa ni bilo nič posebnega.

Še vedno ostaja uganka ime kraja. Upam, da se bodo tega lotili poklicni zgodovinarji. Bojim pa se, da ni velikega interesa. Zdaj se govori samo o legendi z vranami.

Pisal sem tudi o cestni povezavi Vransko-Lipa-Šmartno ob Dreti. To je bila nekoč pomembna pot.

Naletel sem na zanimive vire o kmečkih uporih. Leta 1635 je bil eden od vodij slovenskega kmečkega upora tudi kovač Gregor Skorja z Ločice pri Vranskem. Pri preučevanju kmečkih uporov sem zelo preveril avtorske pravice, o kmečkih uporih je veliko pisal zgodovinar Jože Koropec, ki je umrl leta 2004.  Janko Germadnik, nekdanji direktor celjske knjižnice, mi je veliko pomagal pri iskanju virov.

O športu sem nehal pisati pred štirimi, petimi leti. Sedaj me pritegne le tisto, kar je povezano s krajem, občino. Skušam nekaj narediti za kraj.

 

Kje najdete mir za pisanje? V Celju ali na Vranskem?

Povsod malo, računalnik imam sicer samo v Celju.

 

Pišete direktno na računalnik ali si prej naredite zapiske na roko?

Zdaj pišem vse direktno, prej pa sem imel navado najprej vse ročno skicirati in potem prepisati na računalnik.

 

Včasih slišimo, da nadaljujete delo Štefana Kočarja. Lahko poveste za mlajše generacije, ki ne vemo, kdo je bil Štefan Kočar, in zakaj menite, da vaju povezujejo?

Bila sva prijatelja, Štefan je bil štiri leta starejši, vendar so naju družile vranska zgodovina in zemljepisne značilnosti. Štefana je še posebej zanimala cerkvena zgodovina. Med prvimi je na Vranskem opozarjal na rimske najdbe, tudi v bližini svojega doma. Preučeval je tudi gradivo o slovenskih izseljencih v Srbiji med drugo svetovno vojno.

 

Za delo v športu in publicistiki ste bili leta 2009 nagrajeni z grbom Občine Vransko. Ste to priznanje vzeli zgolj kot nagrado za preteklo delo ali ste čutili še večjo obveznost za naprej?

Priznanja sem bil zelo vesel. Vesel, da se me je spomnila domača občina. Hkrati pa je bila to tudi obveza za naprej, seveda z določeno mero distance, sploh pa, da se ne bi mislilo, da se silim. Sprijazniti se je pa treba s tem, da vedno ne moreš imeti vse prav.

 

Kaj trenutno preučujete? Verjetno imate še veliko idej?

Že dolgo časa negujem željo o izdaji zbornika ali nečesa podobnega. Ideja je živa od ponovne ustanovitve Občine Vransko. Skupaj bi bilo treba zbrati športne, zgodovinske, gospodarske … dosežke. Nekdo bi se moral posvetiti obrti in industriji, da bi bila zajeta vsa področja. Škoda se mi zdi zanemariti vse dosedanje delo. Razmišljal sem že celo o izdaji v samozaložbi, vendar v tem primeru bi bila vsebina in obseg omejena zaradi denarja. Gradiva imam sicer toliko, da bi lahko izdal samostojen zbornik, če bi mi dopuščale finančne možnosti.

 

Za konec mi še povejte, kaj je tisto, kar vam poleg pisanja, skrbi za dom in, predvidevam, spremljanja športa zapolnjuje pokoj.

Vnukinja, čeprav se že kar osamosvaja. Je pa športnica, kar me veseli.

 

                                                                                                                                                                    Tanja Goropevšek





Povezani članki
0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Vransko!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Virtualni asistent
Občinski informator Vransko
Številka: 128
Izšla: 30.11.2016
Poglej Pdf
Koledar dogodkov Preglej vse
December 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18
09.12.2016
Danes ni dogodkov.
11.12.201 | Šport
IZLET V NEZNANO
16.12.2016 | Družabni dogodki
PRAVLJICA POD KOSTANJI
17.12.2016 | Umetnost
STROGO ZAUPNO - gledališki abonma
11.12.201 | Šport
IZLET V NEZNANO
16.12.2016 | Družabni dogodki
PRAVLJICA POD KOSTANJI
17.12.2016 | Umetnost
STROGO ZAUPNO - gledališki abonma

Bodite prvi pri oddaji mnenja.