Logo MojaObčina.si
DANES
19°C
5°C
JUTRI
24°C
6°C
Oceni objavo

»DOLEN(JE)C Z GORENJSKE NA ŠTAJERSKEM«

Da je Dolen(je)c z Gorenjske na Štajerskem, pravi sam v hecu. Da razjasnimo: piše se Dolenc, po rodu Gorenjec, od konca osnovne šole pa živi na Štajerskem, natančneje v Prekopi. Skratka, če poenostavimo: Slovenec. V tokratnem intervjuju se predstavlja Uroš Dolenc, diplomant Višje kmetijske šole v Šentjurju. Predlogu za predstavitev v Občinskem informatorju smo se odzvali, ker je v diplomskem delu predstavil predelavo traktorja, ki ga poganja rabljeno rastlinsko olje (iz friteze). Naloga je požela veliko zanimanja, ker je vsa dela, razen električnih, opravil sam. Povedal je tudi, kako se počuti na Štajerskem in kako poteka delo na njihovi turistični kmetiji.
Kako je potekalo tvoje šolanje?

Po končani osnovni šoli sem se vpisal na Srednjo poklicno in strokovno šolo v sklopu Šolskega centra Šentjur, in sicer smer kmetijsko podjetniški tehnik. Zaključil sem jo leta 2011, nato sem se vpisal na višješolski študijski program, smer upravljanje podeželja in krajine. Diplomiral sem februarja letos in sem inženir kmetijstva in krajine.

Od kod ideja za temo diplomske naloge?

Že v prvem letniku smo začeli razmišljati o temah zaključne naloge. Mi imamo majhno kmetijo, veliko 3 ha. Takoj mi je bilo jasno, da ni smiselno iskati teme v poljedelstvu, kot so jo sošolci, ki so prihajali s kmetij, velikih 20 ha ali več, ki so imeli možnosti posejati koruzo ali druge kulture na 10 ali več ha, da so lahko opazovali parametre, ki so jih želeli predstaviti v nalogi. Ko sem enkrat na spletu zasledil, kako so študenti strojništva predelali starega golfa, da ga je poganjalo rabljeno olje, se mi je porodila ideja, zakaj ne bi tega naredil pri traktorju. Strojništvo me je že od nekdaj zanimalo, saj sem bolj tehnični človek.

Zakaj uporaba rabljenega rastlinskega olja?

Izvedel sem, da na Kmetijskem inštitutu Slovenije že imajo traktor, ki ga poganja sveže stisnjeno rastlinsko olje, kot ga kupimo v trgovini in je biogorivo. Izdelali so sistem, kako uporabljati olje v traktorju kot gorivo. Takoj mi je bilo jasno, da doma ne morem pridelati dovolj oljne ogrščice, iz katere bi pridobival olje, ki bi ga uporabil kot gorivo. Ko sem se poglobil v pridobivanje informacij, se mi je porodila ideja o rabljenem rastlinskem olju. Naslednja ovira, na katero sem naletel, je bil zakon, ki gostinskim lokalom, šolam in drugim velikim porabnikom prepoveduje, da bi ga brez nadzora izročali posameznikom. Z njim morajo pravilno ravnati, saj se uvršča med nevarne odpadke. Pri nadaljnjem razmišljanju pa sem si rekel: »Hudiča, gospodinjstev pa nihče ne nadzira.« Po uporabi ga zavržejo v obtok ali na kompost, nihče pa ne pomisli, kako je obremenilno za okolje. Odločil sem se, da združim različna znanja v meni koristno stvar.

Šel sem si pogledat traktor na kmetijski inštitut, Tone Godeša je bil zelo voljan deliti znanje, povedal mi je, kako mora zadeva delovati. Olje se sicer lahko uporablja kot gorivo za dizel motorje. Veliko ljudi je to že prakticiralo, vendar je po nekaj mesecih ali letih prišlo do okvar na motorju, ker ni bilo olje pravilno obdelano in podobno. Že v prvem letniku sem pri prijateljih, sosedih, sokrajanih začel zbirati olje, čeprav smo s pisanjem diplome začeli šele v drugem letniku. Liter na liter, pa se nabere.

Starost olja nima nobenega vpliva?

Ne, pomembno je, da je res samo rastlinsko olje, da ni zraven maščob živalskega izvora. Te se strdijo in to mi ne bi koristilo.

Zakaj pa je traktor sploh potrebno predelati?

Samo olje je zelo gosto, dizel motor pa deluje tako, da gre gorivo pod velikim pritiskom skozi vbrizgalne šobe, ki imajo luknjice, skozi katere se gorivo razprši v meglico. To so zelo majhne kapljice, ki se segrejejo in vnamejo. Olje pa je gosto in se skozi vbrizgalne šobe ne razprši dovolj, naredijo se kapljice, ki so prevelike za izgorevanje in meglica olja ne izgori popolnoma. Posledica tega je, da se bolj kadi, neizgorelo olje pa steče po batih in se meša z motornim oljem, kar pa ni dobro. Na inštitutu so olje, preden je vstopilo v motor, zagreli. Ko ga v ponvi segreješ, postane tekoče. Takšno je bolj viskozno, bolje se razprši v meglico in popolneje izgori. Zbrano olje sem dobro precedil in ga shranil v 150-litrski sod. Navidezno čisto olje je imelo po štirih mesecih ogromno finih usedlin in te se nabirajo v motorju, če olje temeljito ne prečistimo pred uporabo. Po štirih mesecih sem olje odlil, usedline pa recikliral v zbirnem centru v Čepljah.

Kaj je bilo potrebno predelati?

Najprej je bilo potrebno namestiti dodatni tank za rabljeno rastlinsko olje, izdelal sem tudi grelno enoto, ki olje segreva. Zvariti je bilo potrebno  nosilce za vse komponente. Napeljavo za gorivo sem napeljal sam, edino elektriko sem prepustil strokovnjaku.

Kako sedaj traktor deluje?

Deluje po sistemu dveh rezervoarjev, enega ima za dizel, enega za olje. Traktor zaženemo na dizel. Ko se motor segreje na delovno temperaturo, vklopim temperaturni regulator (računalnik), ta vklopi grelno enoto, v kateri se olje segreva do 100 ˚C. Ko je olje dovolj vroče, računalnik pošlje signal 6-potnemu elektromagnetnemu ventilu, ki preklopi z dizla na olje. Vroče olje vstopi v motor, kjer popolnoma izgori, enako kot dizel.  Res da je dim bolj bel in vonj je drugačen, vendar sama uporaba olja ni problematična. Na kmetijskem inštitutu so mi povedali, da je celo boljše kot dizel, ker dodatno podmaže motor. Delo s traktorjem opravljam na oljni pogon. Ko delo končujem, preklopim nazaj na dizel, zato da se pipca za olje zapre in da pride v sistem ponovno dizel, da je naslednjič zagon traktorja lažji. Če bi olje ostalo v motorju, bi se ohladilo, postalo gostejše in  vžig motorja bi bil težji.

Kakšna je poraba olja?

Poraba je podobna dizlu, malo se pozna samo pri konjskih močeh traktorja. Moj traktor ima 40 konjskih moči. Na kmetijskem inštitutu so izračunali, da pri pogonu na čisto rastlinsko olje izgubi traktor 4-5 konjskih moči, kar se pozna pri velikih obremenitvah traktorja, pri manjših ne.

Je takšna predelava možna pri vseh traktorjih?

Te predelave so priporočljive za starejše modele traktorjev, ker imajo novejši že elektronski vbrizg goriva in vse nadzoruje računalnik. Lahko pa kupimo nov traktor, ki ima motor prilagojen uporabi biodizla in rastlinskega olja (biogoriva).

Koliko časa si potreboval za samo predelavo?

Za samo predelavo – varjenje, barvanje, montažo … sem potreboval štirinajst dni. Moram povedati, da sem vsa mehanska dela opravil sam, električna pa sem prepustil elektrikarju.

Diplomsko delo je poželo odobravanje tudi pri profesorjih. Zakaj?

Projekt je bil pohvaljen, ker sem uporabil neizkoriščen vir energije. Olje, ki bi končalo v odtokih ali na kompostih, je bilo porabljeno v koristne namene.

Sedaj ko sva diplomsko delo podrobno predstavila, predlagam, da poveš še nekaj o sebi in vaši turistični kmetiji. Po rodu si Gorenjec, od kod, kdaj in zakaj je vaša družina prišla v Prekopo?

Prihajamo iz Prešernovih krajev, iz vasi Smokuč pri Vrbi. Iz občine Žirovnica. S staršema in dvema bratoma smo prišli leta 2007, ko sem končal osnovno šolo.

Oče se je že na Gorenjskem ukvarjal s konjerejo, saj so bili konji na kmetiji že od nekdaj. Za islandske konje se je oče odločil načrtno, ker imajo dolgo življenjsko dobo (najdaljša znana do sedaj je 56 let), so nezahtevni glede krme, pozimi so zunaj (imajo dolgo dlako, ki jim spomladi odpade), so mirni in manjše rasti, primerni za otroke in invalide. Oče je z Danske leta 1995 uvozil brejo rodovniško islandsko kobilo. Bil je med prvimi v Sloveniji. Nato smo jo vodili k žrebcem in povečevali čredo. Preselili smo se zato, ker je oče želel razširiti turistično dejavnost, a ni bilo posluha občine. Veseli smo, da so tu odprti ljudje, ki so nas dobro sprejeli. Naša reja konjev je res naravna, ker so konji  vedno zunaj in uživajo na paši.

Na Gorenjskem je veliko hribov, jih kaj pogrešaš?

Ne, nikoli nisem posebno rad zahajal v hribe. Če že, sem vedno raje hodil navzdol.

Kaj počneš?

Trenutno delam v Odelu Prebold. Rad bi se zaposlil v kmetijski stroki, a zaradi politike zaposlovanja, ki je znana, sem bil v vseh kmetijskih inštitucijah zavrnjen. Povsod sem dobil odgovor, da ne smejo zaposlovati, čeprav bi potrebovali nov mlad kader. Rad priskočim na pomoč drugim, tako z rokami kot s traktorjem, saj vozim na rabljeno olje in  res skoraj nimam stroškov. Odprt sem tudi za pridobivanje novega znanja, prav tako zelo rad delim znanje naprej.

Razmišljaš o nadaljnjem študiju?

O tem sem že razmišljal. Zanimam se za izobraževanje od doma, če to ne bo mogoče, se bom moral pač voziti na fakulteto.

Si rad hodil v šolo, kateri predmeti so ti bili všeč?

Zelo rad sem imel strokovne predmete, tudi s splošnimi predmeti nisem imel težav, trudil pa se tudi nisem več, kot je bilo nujno potrebno. Rad sem imel prakso in šport. Nisem pa maral branja, to mi je bilo v šoli prava muka. A človek se očitno spremeni. Lahko povem, da sem si prejšnji mesec prvič kupil knjigo in jo tudi v enem dnevu prebral. Bila je knjiga o čmrljih. Zelo zanimiva in poučna. Čmrlji so ogrožena vrsta živali in  zelo pomembni pri opraševanju poljščin, čeprav to zanemarjamo in mislimo, da vse delo opravijo čebele. Živijo v luknjah miši in drugih živali, z intenzivnim kmetijstvom pa uničujemo njihove »domove«. Zato sem postavil tudi »čmrljak«, da jim pomagam in da jih ohranimo.

Kako deluje vaš KK Islander Vransko?

Baziramo na enodnevnem  izletniškem turizmu. Naši gostje so predvsem jahači začetniki, otroci in družine, ki pridejo uživat in se sprostit v naravi. Nudimo terensko jahanje in počitniške tabore. Poleg jahanja jim želimo v prihodnosti ponuditi tudi nakup domače, sonaravno pridelane zelenjave, katero si bodo lahko obiskovalci  nabrali sami. Zanima me kakovost in ekološka pridelava.

Na vašem dvorišču se sprehaja tudi zanimiva psička. Pred kratkim ste oglaševali, da oddate leglo.

To je psička pasme škotski mejni ovčar (border collie). To so družinski psi, primerni za ranč, imajo veliko energije in so zelo inteligentni ter družabni. Psica je tudi šolana. Vsi mladiči so že pri novih lastnikih.

Kako si razdelite delo na kmetiji?

Zelo si pomagamo, oče organizira delo, res pa je, da tudi to vse bolj prepušča meni. Ker ima največ izkušenj s konji, je to njegovo področje, jaz pa se posvečam pridelavi hrane, strojem in razvoju kmetije. Kadar imamo goste, ki pridejo jahat, jih spremljava oba. Ko je potrebno, vsi delamo vse. Zagovarjam to, da delo opravljamo skupaj. Ko končamo, se lotimo drugega. Vsako leto gojimo več zelenjave, sami pridelujemo krmo za konje, kupili smo tudi nekaj gozda.

Kakšni so načrti za prihodnost?

Prihodnost vidim v sonaravnem kmetijstvu in turizmu. V načrtu imamo širitev kmetije in postavitev rastlinjaka. Letos bi se radi udeležili tekmovanja za največjo bučo velikanko v Mozirju. Imam vrhunsko seme lanske zmagovalke in upam na uspeh, potrebujem le lepo vreme in malo sreče.

Kako preživljaš prosti čas?

Uživam v delu na kmetiji in meni je kmetijstvo hobi. Uživam v naravi.

Pri iskanju podatkov o tebi na svetovnem spletu skoraj ni zadetkov. Le profil na socialnem omrežju, kjer pa si redko aktiven. Skoraj nenavadno za fanta tvoje starosti.

Res je, raje živim resnično življenje kot virtualno.

 

 Tanja Goropevšek

Oglejte si tudi