Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za nedelja, 26.02.2017

pretežno oblačno
Danes bo sprva pretežno jasno. Zjutraj bo po nekaterih kotlinah nastala megla. Burja na Primorskem bo v jutranjih urah večinoma ponehala. Čez dan se bo od severa postopno navlekla koprenasta oblačnost, ki bo proti večeru vse gostejša. Najvišje dnevne temperature bodo od 7 do 13 stopinj C.
-4°C | 12°C
ponedeljek, 27.02.2017
-2°C | 15°C
torek, 28.02.2017
4°C | 14°C
sreda, 01.03.2017
1°C | 13°C
četrtek, 02.03.2017
0°C | 13°C
Opozorila
Nedelja, 26.2.2017 ob 8h
Dodatnega opozorila ni.
-4°C
12°C
pretežno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Intervju

...


INTERVJU

| |
08.05.2014      13:41
A A

»ČE BI JAZ IMELA KRIŽNIKA, BI PRIREDILA FESTIVAL …«


Na Vranskem se bo prvo junijsko soboto že drugo leto odvijal Križnikov pravljični festival, ki je sicer »doma« v Motniku. Lani je prvič pokukal čez hrib k nam, saj je Gašper Križnik zbiral pravljice tudi na Vranskem. Dober odziv na začetku je zagotovil, upam si trditi, tradicionalno prireditev. Zato je tokrat naša sogovornica ena od snovalk vsebinskega dela festivala Irena Cerar. Gospa je po poklicu diplomirana literarna komparativistka, ki že vrsto let opravlja delo urednice otroške revije National Geographic Junior, sicer pa navdušena pravljičarka, avtorica družinskih izletniških vodnikov, publicistka in še in še. Skratka gospa, katere življenje je »ena sama pravljica«, saj je močno povezano s knjigami, ki tako prepletajo njeno službo in prosti čas, da ju niti ne loči več.


Irena Cerar (foto: Luka Dakskobler)
Irena Cerar (foto: Luka Dakskobler)
Deli:

Kdo je Irena Cerar v petih besedah?

Samostojna pripovedovalka in potepuhinja. Urednica, avtorica. Mati.

Kako so se našle pravljice in Irena Cerar?

Položene so mi bile v zibko. Pripovedoval mi jih je stari ata, ki je bil izvrsten pripovedovalec. Verjetno pa je nekaj krivo tudi dejstvo, da sem odraščala, živela v šoli – namesto vzgojiteljice v vrtcu je zame skrbela knjižničarka. V bistvu sem imela do šolske knjižnice bliže kot do domače kuhinje!

Kako se je tej navezi (Irena in pravljice) pridružil Gašper Križnik? Kdo sploh je Gašper Križnik?

Gašper Križnik (1848-1904) je bil ambiciozen čevljar iz Motnika, kasneje tudi (precej nespreten) trgovec. A bolj kot obrt ga je zanimalo zapisovanje zgodb.

V Motniku in okolici (veliko tudi na Vranskem!) je zbral preko 200 ljudskih pravljic, povedk, pesmi, pregovorov, legend, šal. Le malo zbranega mu je uspelo objaviti.
Na povabilo Matične knjižnice Kamnik že četrto leto vodim Kamniške pravljične poti – izlete za družine z majhnimi otroki, kjer malo hodimo, veliko pripovedujemo pravljice ter se igramo. Ena prvih poti je vodila v Motnik. Ko mi je na tem sprehodu direktorica knjižnice Breda Podbrežnik Vukmir pripovedovala o Križniku, mi pokazala njegovo rojstno hišo … sem pomislila: »Če bi jaz imela Križnika, bi priredila festival, na katerem bi se pripovedovale njegove pravljice.« Ni minilo dolgo, ko so k direktorici pristopili Motničani z željo, da bi s knjižnico naredili kak skupen projekt. Pridružila se nam je še kamniška pravljičarka Ivanka Učakar in vse se je sestavilo - tako smo zasnovali prvi festival.

Koliko časa že poteka Križnikov pravljični festival? Osrednji dogodki potekajo v Motniku, lani pa so se pravljice prvič slišale tudi na Vranskem.  Od kod ideja, da se festival razširi?

Letošnji festival bo tretji po vrsti. Osrednji pripovedovalski dogodek za odrasle je v petek, 6. junija, v Motniku. Naslednji dan, v soboto, pa se vrstijo prireditve za različna občinstva – tako za otroke kot odrasle, tako v Motniku kot na Vranskem. Križnik je zapisoval pravljice tudi na bližnjem Vranskem, zato odločitev, da del programa razširimo k vam,  seveda ni bila težka. Poleg tega nas vaš župan, g. Franc Sušnik, podpira in posluša že od prvega festivala, kar nam izredno veliko pomeni.

Program festivala je zasnovan zelo široko, vedno privabite tudi ugledne in priznane predavatelje in pripovedovalce. Je tako že od vsega začetka ali se tudi te ideje in razvoj odvijajo postopoma?

Že od začetka smo imele snovalke vsebinskega dela programa idejo, da so iztočnica, vsebinsko jedro festivala Križnikove pravljice, ki lahko spodbudijo različne oblike umetniškega izražanja ter ustvarjanja – pripovedovanje, likovno ustvarjanje, petje, ples … Pripovedovanje (in ne branje!) ima seveda  osrednje mesto. Želele smo si, da Križnikove pravljice pripovedujejo uveljavljeni pripovedovalci iz vse Slovenije. Na tak način lahko predstavimo zelo raznolike sodobne pripovedovalske prakse, ki praviloma razbijajo stereotipe, da je pravljica nekaj, kar je namenjeno samo otrokom. Hkrati smo želele omogočiti izobraževanje tudi novih pripovedovalcev, zato vsako leto organiziramo pripovedovalsko delavnico, ki je vedno polno zasedena. Dvakrat jo je vodila Anja Štefan, pesnica, pisateljica ter pravljičarka z 20-letno pripovedovalsko kilometrino, ki je vsako leto tudi gostja festivala. Tudi njena podpora nam veliko pomeni.

Ali v sklopu festivala pripovedujete samo pravljice, ki jih je zbral Gašper Križnik, ali tudi druge?

Da, zaenkrat pripovedujemo samo pravljice, ki jih je zapisal Križnik, saj je večina še neobjavljenih, kar je posebej vznemirljivo. V Matični knjižnici Kamnik že dlje časa prepisujejo Križnikove pravljice, ki so sicer shranjene v Štrekljevi zapuščini na Inštitutu za narodopisje pri ZRC SAZU. Večina Križnikovih pravljic je zelo zanimiva za odrasle poslušalce, kar potrjuje tudi dejstvo, da so si pravljice nekoč pripovedovali predvsem odrasli med sabo. Zelo malo je pravljic, ki bi bile primerne za najmlajše,  vsaj z današnjimi očmi. Bodisi so predolge, prekompleksne, preveč krute … Zato bomo na dogodkih za otroke verjetno kmalu prisiljeni pripovedovati tudi druge ljudske pravljice, a bomo seveda vedno ostali v sferi ljudskega.

Kaj bo rdeča nit letošnjega festivala?

Pravljice in potepanje na prostem! Upam, da nam bo vreme bolj naklonjeno kot prvi dve leti, saj smo se doslej vedno otepali deževnega in muhastega vremena. Če bo torej sonce malce bolj darežljivo, si želimo, da bi obiskovalci čim več časa preživeli na prostem. Temu je namenjenih kar nekaj programov:  Turistično društvo Motnik pripravlja vodenje po Motniški turistični poti za odrasle, sama snujem in vodim Motniško pravljično pot za družine z majhnimi otroki – potepanje po Motniku s pripovedovanjem pravljic in obiskom ekološke kmetije Pri Jernejk. Letošnja novost je nagradna ugankarska pot, ki bo za otroke zagotovo zanimivo doživetje. Rešiti bo namreč potrebno Križnikovo uganko, pri čemer jim bo pomagalo pet postaj, na katerih bodo lahko poslušali pravljice, ustvarjali in se predvsem igrali. Navsezadnje pa bi lepo vreme potrebovali tudi za kulinarične stojnice – za ponudbo domače hrane z okoliških kmetij in predstavitev Okusov Kamnika v motniškem Parku pod lipami.

V kolikšni meri so otroci v dobi računalnikov, tablic in ostale moderne tehnologije še sploh naklonjeni poslušanju pravljic?

Zelo so naklonjeni poslušanju, je pa zelo odvisno, kako družina s pravljicami živi doma. Tisti otroci, kjer se doma bere in/ali pripoveduje pravljice, so sposobni tenkočutnega poslušanja, »padejo« v zgodbo, se z lahkoto osredotočijo, umirijo – kar je zelo pomembno za ves nadaljnji razvoj. Seveda jim zgodbe, ki si jih odslikavajo v svoji notranjosti, razvijajo domišljijo, ti otroci imajo bolj prefinjen način izražanja in bogatejši besedni zaklad. Odrasli pa … če so zgodbe izbrane premišljeno ter povedane živo, so še kako aktualne za sodobnega odraslega poslušalca, saj nemalokdaj s svojim simbolnim jezikom prinašajo odgovore na temeljna človeška vprašanja.

Tudi sami imate hčer. Je ona vaš »poskusni zajček«, ko razmišljate, kakšen bo odziv otrok na interpretacijo določene pravljice?

Ja, moja sedeminpolletna hči je izvrstna poslušalka, pa tudi moj največji kritik. Moram ji pripovedovati ob vseh mogočih in nemogočih prilikah. Ko je bila mlajša, mi je, recimo, pri kosilu rada rekla: »Mama, ali se učiš kakšno pravljico? Daj jo povej meni, da vidiš, če jo znaš …« Sicer se ji vse pravljice veliko hitreje usidrajo v spomin in tam dolgo ostanejo. Kar bi težko rekla zase!  

Na policah knjižnic najdemo vaša družinska izletniška vodnika Pravljične poti Slovenije in Pravljične poti v zgodovino. Nekje ste povedali, da ustvarjanje tovrstnih knjig »občasno meji na norost«. Zanima me, kako in koliko časa nastaja takšen vodnik in če ste vse poti tudi osebno prehodili?

Takšne knjige nastajajo dolgo časa, saj je potrebno za vsak izlet najti tudi primerno ljudsko pravljico ali povedko, izletniški cilj pa mora biti zanimiv ter (lahko) dostopen tudi za mlajše otroke. Seveda vse poti osebno prehodim, tudi po večkrat, če ne najdem sprva primernega dostopa. To daje vodnikom založbe Sidarta kredibilnost in ugled. Vsako knjigo sem delala več let; čeprav je šlo s prvo kar hitro, saj sem imela večino gradiva že nabranega, morala sem ga samo pretopiti v knjigo. Pred tem sem namreč pet let za revijo Gea pisala rubriko o ljudskih povedkah, vezanih na naravo, iz gorskih pravljic  in povedk pa sem tudi diplomirala na primerjalni književnosti.

Največ dela si obetam s tretjo knjigo, ki sem se je šele lotila in nosi delovni naslov Pravljične poti čez mejo. V njej iščem in pripravljam družinske izlete v zamejstvu, zadala sem si kar vse naše meje, zato bo dela veliko! Ocenjujem, da bom potrebovala vsaj tri leta, da zaokrožim Slovenijo. Že z iskanjem primernih ljudskih zgodb imam precej tegob, predvsem jezikovnih. Trenutno raziskujem italijansko mejo, zato prebiram zgodbe celo v furlanščini; se mi zdi, da celo že nekoliko razumem.

Vodite tudi družinske izlete s pripovedovanjem pravljic. Kako to izgleda  – izvajate te izlete v okviru festivalov, kot je Križnikov, ali vas lahko družina najame, npr. vam povedo, da bi šli v Logarsko dolino in vi potem poiščete pravljice, ki bi ustrezale tej destinaciji?
Resno sem se s pripravo in izvedbo takšnih vodenih poti začela ukvarjati prav na povabilo Matične knjižnice Kamnik, ki me je prosila, da zanje zasnujem družinske izlete po Kamniku in okolici, utemeljene v ljudskih pripovedih, ki jih knjižnica že več let pridno zbira ter objavlja. Knjižnica je med drugim tudi zaradi Kamniških pravljičnih poti prejela nagrado Slovenske sekcije IBBY 2013 za izjemne dosežke na področju promocije mladinske književnosti in branja. Podobna pravljična vodenja izvajam tudi drugje po Sloveniji, v Bohinju, na Jezerskem, Kozjanskem … Povabili so me v Tržič, a ne utegnem … 

Ob vsem, kar počnete, se človek vpraša, koliko ur ima vaš dan, kajti vse, kar počnete, je težko spraviti v 24 ur?

Ja, je težko, saj ima moj dan ravno toliko ur, kakor dan koga drugega. Zoprno mi je, ker sem razpršena na toliko strani – ne gre pozabiti, da si služim denar predvsem kot urednica National Geographic Juniorja, kar počnem že 9 let. Vse ostalo je "za zraven". Ne ločim med delom in prostočasnim konjičkom, vse, kar počnem, imam iskreno rada in na srečo se vse dopolnjuje ter prepleta. Delam s strastjo in predanostjo. Ne hodim »v službo«, ne gledam na uro, kdaj je bo konec, da bom v prostem času počela nekaj smiselnega. Rajši sem se odločila, da je moje delo tudi moje poslanstvo, s katerim lahko naredim marsikaj dobrega.

Če se vrneva h knjigam, katera pa je tista zvrst poleg pravljic, ki zapolnjuje vaš prosti čas. Kaj  radi berete?

Berem, čim več. Poleg pravljic in knjig, ki so povezane z nastajanjem moje nove knjige, rada berem romane, saj imam samo takrat občutek, da je to nekaj zares za dušo – nekaj, kar ni vključeno v noben projekt, ni povezano  z nobenim delom, ampak je bralsko ugodje samo po sebi. Rada sem na tekočem tudi s kvalitetnimi novostmi na področju knjig za otroke in mlade. Rada imam poezijo. Aja, nima smisla tajiti, da zelo rada preberem kakšno kriminalko!

Obstaja po vašem mnenju knjiga (oz. pravljica), ki bi jo morali prebrati vsi otroci?

Nešteto jih je, vsak mora najti svoje, tiste, ki ga nagovorijo in nato spremljajo vse življenje. Zame je ena in edina recimo Astrid Lindgren.

Vaše povabilo bralcem Občinskega informatorja na Križnikov pravljični festival.

Lansko leto smo z nadvse prijetnim sodelovanjem z Medobčinsko splošno knjižnico Žalec ter Zavodom za kulturo, turizem in šport Vransko pripravili Vransko pravljično pot, ki je bila zelo dobro obiskana in sprejeta. Letos se bomo s pravljicami družili v soboto, 7. junija, ob 10. uri v stari in skrivnostni Schwentnerjevi hiši.  Za otroke bosta pripovedovala dva zelo izkušena pripovedovalca, Rok Kušlan (poznamo ga z zgoščenk Za dva groša fantazije) in Liljana Klemenčič, dogodek pa bo vodila Ivanka Učakar. Po pripovedovanju bo sledila ustvarjalna delavnica v organizaciji Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Glede na to, da bližnji »sosed« Motnik ne živi daleč stran, pa vse bralce vabim, da se nam pridružijo na katerem od programov, ki so nastali iz bogate pripovedne dediščine Gašperja Križnika. Da odločitev ne bo preveč težka, pokukajte na http://www.motnik.net/program.

 

Tanja Goropevšek

 




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Vransko!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Virtualni asistent
Občinski informator Vransko
Številka: 130
Izšla: 31.01.2017
Poglej Pdf
Koledar dogodkov Preglej vse
Februar 26 27 28 1 2 3 4 5 6 7
26.02.2017
Danes ni dogodkov.

Bodite prvi pri oddaji mnenja.