Delo zdravnika je več kot poklic, je poslanstvo, ki terja celega človeka. Kaj vas je vodilo pri odločitvi za študij medicine in kasneje za izbiro pediatrije?
Že kot petletna deklica sem na vprašanje, kaj bom, ko bom velika, odgovarjala, da bom otroška zdravnica. Med šolanjem in študijem sem sicer razmišljala tudi o drugih poklicih, vendar je pri končni odločitvi prevladala želja iz otroštva. Otroci so bili vedno del mojega življenja, saj sem bila kar nekaj let tudi animatorka in skavtska voditeljica.
Gre za eno bolj iskanih specializacij dandanes, zato najbrž ni bilo težko najti ustrezne zaposlitve. Vi ste se odločili za novoustanovljeni dispanzer v Zdravstveni postaji Vojnik. Je to za vas poseben izziv?
Delo v novoustanovljenem dispanzerju je vsekakor poseben izziv, sploh takoj po končani specializaciji, saj se po delu v dobro vpeljanih kolektivih naenkrat znajdeš sam v okolju, ki ga ne poznaš in ki ga je treba še izoblikovati. To ima tudi svoje prednosti, saj pri organizaciji dela nismo vezani na stare navade, ampak bomo lahko vzpostavili delo po sodobnih smernicah in standardih.
Poleg strokovnega znanja terja pediatrija tudi posebno sposobnost za delo z otroki. Kakšni so vaši pristopi?
Kot sem že omenila, mi delo z otroki ni tuje. Največji uspeh zame je, če mi uspe jokajočega in boječega otroka, ki ga starši pripeljejo v ambulanto, pomiriti in prepričati, da ob koncu pregleda ne le preneha jokati, ampak pri pregledu tudi lepo sodeluje. Več težav je seveda pri pregledih bolnih otrok, včasih pa se je treba prikupiti tudi kakšnemu nadobudnemu triletniku, ki je, popolnoma normalno za starost, zelo nezaupljiv. V dispanzerju izvajamo tako kurativne preglede otrok od rojstva do 19. leta starosti kot tudi preventivne, namenske in sistematske preglede predšolskih in šolskih otrok. V sklopu preventivnih programov izvajamo tudi program zdravstvene vzgoje. V naše delo sodi še cepljenje otrok po predpisanem nacionalnem programu cepljenja ter nekatera neobvezna cepljenja.
Kako bi, glede na vaše dosedanje izkušnje, ocenili zdravstveno stanja današnjih otrok in mladine?
Za enkrat še nimam veliko izkušenj z delom na primarni ravni, saj poteka specializacija iz pediatrije predvsem na bolnišnični ravni. Vseeno mislim, da zdravstveno stanje otrok ni tako slabo, opaža pa se porast bolezni gibal, otroci dosegajo slabše rezultate na testih gibalnih spretnosti in moči. Še vedno je precej otrok predebelih, vedno več jih zboli s sladkorno boleznijo tipa 2. Se pa starši vedno bolj zavedajo pomena pravilne in zdrave prehrane, kar vpliva tudi na prehranske navade otrok.
Kaj lahko svetujete staršem in njihovim otrokom, da bi izboljšali to stanje?
Predvsem je pomembno, da starši s svojimi otroki aktivno in kakovostno preživijo čim več prostega časa. Živimo v svetu, v katerem je večkrat bolj pomembno, koliko dejavnosti obiskuje otrok, kako je v teh dejavnostih uspešen, v otrocih se spodbuja tekmovalnost za vsako ceno, ne znajo pa se več preprosto le pogovarjati in igrati s prijatelji. Otroci potrebujejo svoje otroštvo, tako bodo bolj socialno spretni, aktivno bodo znali preživljati prosti čas in lažje obvladovali stresne položaje odraslega sveta.
Delovni čas dispanzerja je ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih dopoldne od 7.30 do 14.30 ter ob torkih popoldne od 13.00 do 20.00. Zaradi lažje organizacije dela je priporočeno naročanje na kurativne preglede (tel. št.: 03 78 00 516; e-naslov: amb.bzupancic@zd-celje.si).
Sicer pa so v okviru prenove v ZP Vojnik nedavno nadgradili zunanje dvigalo v obstoječem atriju, prav tako so prenovili sanitarne prostore v pritličju in prvem nadstropju, uredili nove zobne ambulante ter pridobili popolnoma nove prostore za fizioterapijo v mansardi stavbe.
Snežana Delakorda
Foto: Jana Govc Eržen
