To so misli Janeza Jazbeca zapisane v monografiji Lambrechtovega doma v Sl. Konjicah. Dom se imenuje po ustanovitelju in donatorju domačinu F. Lambrechtu, ki je l. 1863 podaril ogromno vsoto za izgradnjo »ubožne« ustanove ter za njeno nadaljnje poslovanje. Je najstarejša prva taka ustanova v Sloveniji.
Prelep dom zelo dobro poznajo številni vojniški upokojenci iz velike družine 1057 članskega »kolektiva« DU občine Vojnik. V društvu deluje tudi komisija za socialna vprašanja. Prizadevne članice Marija Grlica, Silva Mikuž, Milena in mnogi drugi že več kot desetletje skrbno obiskujejo ostarele člane. Obiskujejo jih tudi po domovih za starejše občane. VELIKA HVALA! Pa še lepa misel vsem, ki radi obiskujemo ostarele osamljene sorodnike, znance, prijatelje in polepšamo kakšno samotno urico. Prav tako tudi vsakoletnim organizatorjem srečanja članov starejših od 80 let.
Ob tej priliki pa še posebej omenimo tajnico društva HEDVIKO TROBIŠ. Ona že več kot desetletje vzorno, predano vodi tajniške posle – je tiha, skromna, neopazna! Vsako sredo in petek od 9. do 12. ure prihaja s Frankolovega. Skoraj nikoli ni manjkala. VELIKA HVALA!
Vsak si v življenju želi sreče zase, posebej pa še za svoje potomce. Kaj pa je SREČA? Takole jo je opisala upokojenka MARIJA PUŠNIK, varovanka dobro vodenega Doma starejših občanov v Šentjurju v domskem glasilu BRAZDE IN BRVI:
SREČA
Vsak si svojo srečo išče,
kakor ve in kakor zna,
marsikdo pa je prepričan,
da jo le bogastvo da.
Nevoščljiv zato je bratu,
če od njega več ima,
sčasoma ga zasovraži,
več ljubezni ne pozna.
Kdor sovraštvo v srcu nosi,
mu dobrota tuja je,
srečen pač ne more biti,
saj nemirno je srce.
V dobrem srcu mir kraljuje,
blagor mu, ki ga ima,
sreča dom ima le v srcu,
ki sovraštva ne pozna.
Te lepe misli verjetno še veljajo tudi za nas starejše.
Pavle Leskovar
