Letošnjih pet raziskovalnih nalog smo zagovarjali pred različnimi strokovnimi komisijami na področju agronomije, ekonomije, jezikov, kemije in sociologije. Učenci so se na predstavitvah in zagovorih svojih raziskovalnih nalog odrezali odlično. Vsi si za svoje delo zaslužijo iskrene čestitke. Ponosni smo na dosežek in zelo motivirani za nadaljnje delo.
NASLOV NALOGE: NEMŠČINA KAPUTT? Analiza položaja drugega tujega jezika v osnovni šoli med letoma 2008 in 2015 – ZLATO PRIZNANJE
Avtor: Matej Gobec Mentorica: Simona Šarlah Lektorica: Amalija Kožuh
Tema raziskovalne naloge je drugi tuji jezik v OŠ. Zanimalo me je predvsem mnenje učencev in staršev o poučevanju drugega tujega jezika v OŠ. V teoretičnem delu sem prikazal stanje učenja jezikov v nekaterih državah EU in ugotavljal, kakšno je stanje učenja tujih jezikov pri nas. V empiričnem delu sem zbral rezultate anket in intervjuja ter jih analiziral. Ugotovil sem, da so tako učenci kot starši zelo naklonjeni učenju drugega tujega jezika in jim to ni v breme, saj se zavedajo prednosti le-tega pri zaposlitvi in v življenju nasploh. Pri vse večji konkurenci v svetu je vsaka najmanjša prednost zelo dobrodošla. Znanje tujih jezikov pa je zelo velika prednost in pomeni velik korak naprej k uspehu. V dobi informacijskih sistemov je pridobivanje informacij enostavnejše. Srečujemo pa se s celo paleto jezikov. In če vsaj vsebinsko razumemo prebrano internetno stran, je naše delo zelo olajšano in ga lahko kvalitetno dokončamo. Pri tem prihranimo delodajalcu tako čas kot denar. Menim, da bodo v prihodnosti delodajalci iskali ljudi, ki govorijo več jezikov, ker bodo tako lahko tudi širše delovali. Morda bo prav veliko povpraševanje po znanju tujih jezikov pripomoglo k temu, da bo nekoč drugi tuji jezik obvezen del osnovnošolskega izobraževanja. Seveda, če težimo k temu, da bomo konkurenčni drugim državam in bomo sledili ponudbi in povpraševanju, ki je temelj zdravega gospodarstva.
NASLOV NALOGE: ODPADNA HRANA PRI ŠOLSKI MALICI NA OSNOVNI ŠOLI VOJNIK – ZLATO PRIZNANJE
Avtorja: Adam Wahibi, Gašper Marčič Mentorica: Polona Bastič Lektorica: Milena Jurgec
Šolska malica je obrok, ki mora biti organiziran, torej skrbno pripravljen in ponujen vsakemu osnovnošolcu. To osnovni šoli nalaga Zakon o šolski prehrani. V tem letu v centralni in treh razdelilnih kuhinjah OŠ Vojnik za učence dnevno pripravimo 720 malic. Na jedilniku so zdrave, po sestavi živil raznolike ter po količini hranil in energije šolarjem primerne malice. A nekaj te ponujene hrane tudi zavržemo. S terensko metodo, s katero smo 30 šolskih dni najprej ločevali, nato pa tehtali odpadno hrano, smo v raziskovalni nalogi prišli do kopice natančnih podatkov. Ugotovili smo, da so bolj ješči učenci od 1. do 4. razreda, saj je pri šolski malici vedno ostalo več odpadne hrane pri učencih od 5. do 9. razreda. S primerjavo odpadne hrane po posameznih skupinah živil največji delež predstavljata kruh in pekovsko pecivo, sledijo sveže in konzervirano sadje, mlečni izdelki in ostalo. V povprečju zavržemo najmanj mesnih izdelkov ter sveže in konzervirane zelenjave. Spremljali in merili smo tudi napitke. V povprečju jih pri šolski malici učenci ne popijejo 41 litrov. Za izračun stroška odpadne hrane smo uporabili podatke iz razpisne dokumentacije javnega naročila za sukcesivno dobavo živil OŠ Vojnik in preko tega prišli do podatka, da v šolskem letu zavržemo 5,75 % pripravljenih šolskih malic.
NASLOV NALOGE: STAREJŠI IN TEHNOLOGIJA – BRONASTO PRIZNANJE
Avtorica: Ava Boštjančič Mentor: Jure Štokovnik Lektor: Gregor Palčnik
Na začetku sem želela raziskovati odnos starejših do uporabe mobilnih telefonov in ostale tehnologije. Po prebiranju različne literature na to temo pa sem se odločila osredotočiti le na njihov odnos do mobilnih telefonov. Postavila sem dve hipotezi, ki sta se ob koncu mojega raziskovanja izkazali za resnični. Domnevala sem, da tehnologija lahko starejšim precej olajša vsakdan in da se sočasno starejši tehnologije branijo z vsemi štirimi. Obe domnevi sta bili potrjeni. Vsi anketiranci uporabljajo mobilne telefone, z uporabo katerih imajo velikokrat težave in prosijo bližnje za pomoč. Večina je bila mnenja, da je tehnologija nekaj, kar je zasvojilo svet, in da so obstoječe naprave zanje dovolj razvite. Izkazalo se je, da si moji anketiranci želijo obiskati kakšno delavnico o uporabi mobilnih telefonov in podobnih naprav ter o ravnanju z njimi. Predvsem pa imajo željo, da bi bili njihovi odrasli otroci, vnuki, prodajalke v trgovini itn. strpni in potrpežljivi do njihovega rokovanja z napravami. Ob raziskovanju sem malo pobrskala tudi med ponudbami mobilnih operaterjev v Celju. Zato sem obiskala Simobil, Tušmobil in Telekom. Prijazni operaterji so mi razložili, kako poskrbijo za starejše obiskovalce. Obstaja tudi mobilni telefon, ki je narejen posebej zanje: z velikimi tipkami, glasovnimi znaki ob dotiku tipke in enostaven za uporabo.
NASLOV NALOGE: RAST KRISTALOV
Avtorji: Jakob Ban, Jaka Samec, Kamil Wahibi Mentorica: Rebeka Žagar Lektorica: Barbara Ojsteršek Bliznac
Z raziskovalno nalogo smo želeli raziskati, kako hitro, kako veliki in kakšnih oblik zrastejo kristali kuhinjske soli, grenke soli in sladkorja pri različnih temperaturah v enem tednu. Pridobljene rezultate smo primerjali z rezultati, ki so jih dobili pri podobnih raziskavah po svetu. Sestavili smo eksperimentalni delovni list z navodili za izvedbo eksperimenta Rast kristalov. Eksperiment smo izvajali od meseca decembra 2014 do meseca marca leta 2015 na OŠ Vojnik. Opazovanje je potekalo 1 teden. Priključili smo se tudi Globalnemu eksperimentu 2014 z naslovom »Kakšni so najboljši pogoji za rast največjih kristalov?«, ki ga organizira The Royal Society of Chemistry. Ugotovili smo, da so pri sobni temperaturi najbolj zrastli kristali grenke soli. Ti kristali so bili otrorombični. Kristali kuhinjskega sladkorja so bili manjši od kristalov grenke soli in nekoliko večji od kristalov kuhinjske soli ter monoklinske oblike. Najmanj pa so zrastli kristali kuhinjske soli. Ti so bili kubične oblike. Najhitreje so rastli kristali kuhinjske soli, kristali sladkorja in grenke soli pa so začeli rasti šele po tretjem dnevu. V hladilniku so po enem tednu zrastli samo kristali kuhinjske soli. V enem od vzorcev, kamor smo dodali nekaj rdečega barvila za živila, je na dnu čaše zrastlo 5 večjih kristalov soli. Preostali kristali kuhinjske soli, ki so zrastli v čašah v hladilniku, pa so bili manjši od tistih pri sobni temperaturi. Naši kristali so bili po velikosti in obliki podobni kristalom, ki so zrastli drugod po svetu.
NASLOV NALOGE: VPLIV VREMENA NA PRIDELEK V KMETIJSTVU V LETU 2014
Avtorici: Tjaša Kotnik, Tija Pilih Mentorica: Tatjana Hedžet Lektorica: Amalija Kožuh
Namen raziskovalne naloge je predstaviti bistvene značilnosti, prednosti, slabosti oziroma vpliv vremena na pridelek v kmetijstvu v letu 2014. Raziskovali smo, s kakšnimi težavami so se srečevali pridelovalci v okolici Vojnika, o težavah, ki so jih imeli pri obdelovanju in spravilu pridelka, ter kako so bili zadovoljni s pridelkom. Kmetijstvo je zelo odvisno od naravnih dejavnikov: reliefa, zgradbe tal, hidroloških razmer in čedalje bolj vremenskih pojavov, ki vplivajo na pridelavo pridelkov. Seveda pa imajo vpliv tudi družbeni dejavniki (prebivalstvo, odseljevanje mladih s podeželja, deagrarizacija, industrija, politika ...). Povezanost med njimi pa vpliva na razvoj kmetijstva. Primerjali smo podnebne spremenljivke, temperaturo zraka, količino padavin in vlažnost zraka v Vojniku s povprečjem. Ugotovili smo, da je bilo leto 2014 rekordno toplo in zelo mokro, da smo imeli zelo veliko deževnih dni. Najbolj mokro je bilo meseca septembra. Leto 2014 ni bilo naklonjeno kmetovanju, kajti pojavljale so se težave pri obdelovanju in spravilu pridelka, tako da je bila samo količina pridelka, a brez kvalitete. Na pridelkih so se pojavljale tudi različne bolezni. O povprečnem vremenu več ne moremo govoriti, kajti vsako leto opažamo večja odstopanja (poplave, žled, neurja, toča, suše, močno deževje …). Posledica le-tega pa ni le velika škoda, ampak tudi težava pri načrtovanju dejavnosti za naslednje leto.
Pripravila: Rebeka Žagar
