Logo MojaObčina.si
DANES
14°C
-1°C
JUTRI
11°C
3°C
Oceni objavo

Mladi raziskovalci OŠ Vojnik

Na Osnovni šoli Vojnik vsako leto poteka projekt mladinske raziskovalne dejavnosti. V letošnjem šolskem letu je v okviru Zveze za tehniško kulturo na naši šoli potekalo 13. regijsko srečanje mladih raziskovalcev Podravja. Predstavljenih je bilo 55 raziskovalnih nalog. OŠ Vojnik je dosegla odlične rezultate, saj smo dobili kar 5 zlatih in 4 srebrna priznanja.
Na Osnovni šoli Vojnik vsako leto poteka projekt mladinske raziskovalne dejavnosti. Do leta 1996 so mladi raziskovalci in njihovi mentorji svoje naloge predstavljali na tekmovanju, ki so ga prirejale celjske šole. Ko je leta 1997 Vojnik postal občina, so se mladi raziskovalci prvič predstavili na skupnem projektu Mladi za napredek občine Vojnik. V šolskem letu 2004 pa smo naše naloge prvič predstavili na tekmovanju mladih raziskovalcev v okviru Zveze za tehniško kulturo. V letošnjem šolskem letu je na naši šoli potekalo 13. regijsko srečanje mladih raziskovalcev Podravja.

 

Predstavljenih je bilo 55 raziskovalnih nalog. Naša šola je dosegla odlične rezultate, saj smo dobili kar 5 zlatih in 4 srebrna priznanja. Za kar šest nalog se je strokovna komisija odločila, da nas zastopajo na državnem tekmovanju, ki je potekalo 20. 5. 2013 na Gimnaziji in srednji poklicni in tehniški šoli v Murski Soboti. Učenci so se na predstavitvah in zagovorih svojih raziskovalnih nalog odrezali odlično. Dosegli so 1 zlato priznanje, 3 srebrna priznanja in 2 bronasti priznanji. Vsi si za svoje delo zaslužijo iskrene čestitke. Ponosni smo na svoj dosežek in smo zelo motivirani za nadaljnje delo.

 

 

NASLOV NALOGE: CENOVNA PRIMERJAVA OBROKA ŠOLSKE MALICE GLEDE NA NAČIN PRIDELAVE ŽIVIL – ZLATO PRIZNANJE

Avtor: Marja Golež, Lea Vrhovnik

Mentor: Polona Bastič

Lektor: Barbara Ojsteršek Bliznac

 

Šolska malica je pomemben dnevni obrok, saj predstavlja 10 do 15 % dnevnega vnosa energije oz. ustrezne količine vseh hranilnih snovi. Prav zaradi omenjenih podatkov je pomembno, katera živila jo sestavljajo in kakšen je način njihove pridelave. Šolska malica spada v zagotovljeni nacionalni program. To pomeni, da stroške osebja in vse druge stroške, ki nastanejo zaradi priprave in razdeljevanja šolskih malic, poravnava financer. Vsi ostali obroki pa sodijo v tako imenovani ekonomski program, kar pomeni, da so cene takšnega obroka formirane na ekonomski postavki. Od leta 2010 natančneje ureja področje šolske prehrane Zakon o šolski prehrani. V zadnji spremembi omenjenega zakona navaja 24. člen določeno ceno šolske malice s strani ministra, pristojnega za področje šolstva. Ta v tekočem šolskem letu 2012/13 znaša 0,80 €. V eksperimentalnem delu smo s pomočjo programa Excel naredili izračun cen za šestintrideset šolskih malic. Med seboj smo primerjali cene malic, sestavljenih iz konvencionalnih, lokalnih in ekoloških živil. Ugotovili smo, da je po ceni najugodnejša konvencionalna malica, sledi malica iz lokalnih živil, cenovno najvišje je ekološka malica. Ta v povprečju presega ceno konvencionalne za 53 %. Malica iz lokalno pridelanih živil pa je od konvencionalne povprečno višja za 34 %.

 

 

NASLOV NALOGE: REFLEKSNA MASAŽA STOPAL – SREBRNO PRIZNANJE

Avtor: Karlina Hohnjec, Julija Sikošek

Mentor: Rebeka Žagar

Lektor: Maja Verhovšek

 

Z raziskovalno nalogo smo želeli predstaviti masažni pripomoček pri refleksni masaži stopal ter ugotoviti, ali je ta pripomoček učinkovit in praktičen. Raziskovale smo, kako dobro prebivalci Vojnika poznajo refleksno masažo stopal, kako pogosto jo obiskujejo ali izvajajo doma ter katere pripomočke za masažo stopal uporabljajo. Pri zbiranju podatkov nam je bila v pomoč anketa, ki smo jo v decembru 2012 razdelili med prebivalce Vojnika. Ustrezno izpolnjeni sta bili 102 anketi. Za mnenje o našem pripomočku smo povprašali gospo Saro Jošić, ki je lastnica centra zdravja in znanja. Opravili smo tudi intervju z gospo Slavico Hohnjec, ki pripomoček uporablja. Ugotovili smo, da je naš pripomoček učinkovit in praktičen ter uporaben. Iz anketnih podatkov smo ugotovili, da je večina vprašanih že bila na kakršnikoli masaži, refleksno masažo prav tako v velikem deležu poznajo, vendar jo ne izvajajo doma in prav tako redko obiščejo salon. Od pripomočkov za masažo stopal najraje posežejo po raznih valjčkih, žogicah in palčkah.           

 

 

NASLOV NALOGE: SKRIVNOST V SKODELICI DOMAČEGA ČAJA – SREBRNO PRIZNANJE

Avtorici: Lana Kuzman, Veronika Slapnik

Mentorica: Tatjana Hedžet

Lektorica: Barbara Ojsteršek Bliznac

 

Namen raziskovalne naloge je bil ugotoviti pogostost pitja čaja, katere vrste čajev najpogosteje pijemo, kakšne učinke imajo čaji, koliko ljudi pripravlja domače čaje iz doma nabranih in posušenih zelišč. Kakšna je razlika med čaji v lističih in čajih v vrečkah, katera zelišča uporabljamo za čaje, katera nabiramo in katera gojimo na vrtu, kako in kdaj nabiramo in sušimo zelišča za čaje, s kakšnimi dodatki pijemo čaje, ugotoviti sva želeli tudi, v katerem letnem času popijemo največ čaja. Ugotovili smo, da je pitje čaja zelo priljubljeno, da večina anketiranih pogosto pije čaj, da najpogosteje pijejo sadne čaje, da imajo skoraj vsi čaji zdravilne učinke, da starejši pijejo čaj skoraj vsak dan, medtem ko ga mlajši pijejo le pozimi ali ko so bolni, da večina ljudi doma goji vsaj eno vrsto domačega čaja, ki ga tudi sami sušijo, da je razlika med čaji v lističih in čajih v vrečkah v kvaliteti, da večina ljudi pije čaje s sladkorjem, da največ čaja popijemo pozimi in da imamo v Sloveniji pravilnik o kakovosti čaja. Nabrali smo zelišča in jih posušili ter si iz njih pripravili okusen čaj. Med raziskovanjem sva spoznali gospo Vido Razgoršek, članico Zeliščarskega društva Ljubljana, ki nabira zelišča po vsej Sloveniji, tam, kjer je še narava neokrnjena, za svoje čaje. Svoj čaj, mešanico zelišč, je poimenovala 'čaj iz Dobrne', ki je prava skrivnost zelišč v skodelici čaja.

 

 

NASLOV NALOGE: PAMETNA PALICA – SREBRNO PRIZNANJE

Avtorji: Aljaž Zakošek, Gašper Trupej, Žan Železnik

Mentorica: Petra Strnad

Lektor: Gregor Palčnik

 

Naša raziskovalna naloga je imela namen ustvariti sprehajalno palico, ki ne bi pomagala samo pri hoji, ampak bi služila še v druge namene. Pri raziskovanju smo naleteli na težavo, saj ni niti literature niti internetnih virov, ki bi nam pri tem pomagali. S pomočjo nekaterih sošolcev in sošolk smo izrisali več idejnih skic pametne palice in prišli do končne ideje za izdelavo našega projekta. Anketirali smo uporabnike in neuporabnike palic in izvedli analizo njihovih odgovorov. Anketiranci so bili navdušeni nad našo idejo in bi želeli takšno palico tudi sami. Na začetku naloge smo si zastavili štiri hipoteze, ki smo jih želeli preveriti v sami raziskovalni nalogi. Od štirih hipotez smo le eno delno ovrgli; zaradi naše predvidene cene samega izdelka.

 

NASLOV NALOGE: SPANJE NAJ BO NA PRVEM MESTU – BRONASTO PRIZNANJE
Avtorici: Karin Rajh, Timea Štravs
Mentorica: Rebeka Žagar
Lektor: Gregor Palčnik

Z raziskovalno nalogo smo želeli raziskati, kolikšen je povprečen čas spanja na dan med učenci OŠ Vojnik, odraslimi in starostniki, ki živijo v Vojniku in okolici, ter starostniki, ki domujejo v Špesovem domu v Vojniku. V povezavi s tem smo želeli ugotoviti, kakšna je povprečna kakovost nočnega spanja ter dnevnega počutja, kolikšen je povprečen čas uspavanja in čas budnosti med spanjem ter kako pogost je pojav posameznih motenj spanja. Pri zbiranju podatkov nam je bil v pomoč dnevnik spanja, ki smo ga v decembru 2012 razdelili med učence prve, druge in tretje triade OŠ Vojnik ter med odrasle ljudi in starostnike, ki živijo v okolišu iste šole. Ustrezno izpolnjenih je bilo 110 dnevnikov. Za komentar najinih dnevnikov spanja smo povprašali Alena Jovića, dr. med. Opravili smo tudi intervju z Rodolfom Emiliom Potočnikom, dr. med. spec. geriater, in gospo Ivico Šloser, ki ima motnjo spanja. Ugotovili smo, da s starostjo osebe kakovost spanca pada in da mlajši spijo več ur dnevno ter se tako tudi bolje počutijo. Starejši ljudje so sicer spali v zadostnih količinah, vendar je bil njihov spanec večinoma nekakovosten.

 

 

NASLOV NALOGE: NOVI ČASI KLIČEJO PO ŠOLSKIH UNIFORMAH – BRONASTO PRIZNANJE

Avtorici: Klara Mirčeta, Maja Slapnik

Mentorica: Dragica Filipčič

Lektorica: Amalija Kožuh

 

V raziskovalni nalogi sva predstavili pojem uniforme s poudarkom na šolski uniformi. Raziskali sva motive za ali proti uvedbi šolskih uniform. Vemo že, da v nekaterih državah nosijo otroci v šolah uniforme. Ugotovili sva, da so v Sloveniji v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja učenci nosili uniforme kot zaščitno obleko. Danes pa so uniforme samo kot posebnost na Mednarodni britanski šoli v Ljubljani (British International School of Ljubljana) ali pa se uporabljajo v nekaterih poklicih, kot so: policist, zdravnik, gradbenik, stevardesa, gasilec, trgovec, čistilec … Zanimalo naju je, kakšen bi bil odnos do šolskih uniform, če bi se ponovno uvedle. Iz raziskave sva ugotovili, da so tako učenci kot tudi učitelji in starši za uvedbo šolskih uniform.

 

 

 

                                                               Rebeka Žagar, koordinatorica za raziskovalno dejavnost na OŠ Vojnik

Oglejte si tudi