Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za sreda, 07.12.2016

delno oblačno
Danes bo na Primorskem pretežno jasno, pihala bo šibka burja. Tudi drugod bo precej jasno, ponekod pa se bo predvsem dopoldne zadrževala nizka oblačnost, po nekaterih nižinah pa megla, ki se bo lahko v Prekmurju zadržala večino dneva. Najvišje dnevne temperature bodo v krajih z dolgotrajno meglo malo pod 0, drugod od 1 do 5, na Primorskem do 12 stopinj C.
-5°C | 4°C
četrtek, 08.12.2016
-6°C | 11°C
petek, 09.12.2016
-6°C | 13°C
sobota, 10.12.2016
-6°C | 12°C
nedelja, 11.12.2016
-4°C | 9°C
Opozorila
Sreda, 7.12.2016 ob 6h
Dodatnega opozorila ni.
-5°C
4°C
delno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Obvestila Zavodi

Od hiralnice do psihiatrične bolnišnice


ZAVODI

| |
02.02.2012      16:31
A A

Od hiralnice do psihiatrične bolnišnice


27. decembra 2011 je minilo natanko 120 let od otvoritve Deželnega zavoda za reveže in obnemogle; stavbe, v kateri je zadnjih petdeset let Psihiatrična bolnišnica Vojnik


Direktor bolnišnice Danijel Lajlar
Direktor bolnišnice Danijel Lajlar
Deli:

Med najznamenitejšimi in po Sloveniji najbolj znanimi vojniškimi objekti je ravninski dvorec, v kateri je danes Psihiatrična bolnišnica Vojnik. Starejši krajani še pomnijo, kaj se je v tej stavbi dogajalo pred letom 1960, ko so vanjo prvič naselili psihiatrične bolnike, drugim je objekt neznanka. Ravno zato so sedanji najemniki stavbe ob okrogli obletnici njene otvoritve želeli opozoriti nanjo in na njeno zgodovino.

 

 

»Takratna Avstroogrska je leta 1856 prvič prevzela skrb za socialno šibkejše. Začela je ustanavljati zavode, tako imenovane ubožnice, v katere so naselili ljudi, ki so na podlagi sirotinskih zadolžnic počasi ostali brez vsega,« opisuje strokovni delavec Albin Apotekar. »Druga skupina prebivalcev takšnih zavodov so bili prizadeti otroci, ki so jih družine imele kot neko teto ali strica doma, ko pa se niso bili več sposobni preživljati sami, so jih tukaj odložili,« dodaja direktor bolnišnice Danijel Lajlar. »Mesto v zavodu so našli še onemogli hlapci in dekle, saj gospodar ni bil več zainteresiran, da bi jih še preživljal. Skratka bolni, obubožani in odveč kmečki delavci.«

 

Gradnjo spremlja "štrajk"

 

Januarja 1890 so na pobudo deželnega poslanca Moritz Stallnerja, ki je imel v Vojniku trgovino in posest, s cesarskim dekretom zagotovili sredstva za gradnjo. »Stallner naj bi s svojega posestva na sedanjem Štolnerjevem hribu naravnost gledal na to zemljišče. Združili so parcele šestih lastnikov ter spomladi že začeli z gradnjo. Domačini proti samemu objektu niso imeli nič proti. Precej se jim je pa zamerilo to, da so glavna dela zaupali privržencu Nemcev iz Rogaške Slatine, domačini pa so lahko opravljali le pomožna dela. Tako se je rodila celo stavka,« je opozoril Apotekar. V časopisu Slovenski gospodar so maja 1890 ta dogodek takole opisali: »V Vojniku zida se dež. hiralnica, delavci pa so sami tuji. Domači so jim smeli le še streči, ali onim še je bilo to preveč. Zato so pregovorili domače delavce, naj štajkajo, češ, da dobijo potem višje plačilo. Ti so to storili, toda dobili niso plačila, ampak slovo.«

 

"Zavoljo srečne lege"

 

Članki, ki opisujejo gradnjo (zbrala jih je Andreja Vidic iz Osrednje knjižnice Celje), razkrivajo še marsikatero zanimivo podrobnost. Podobno kot danes so se tudi takrat nekateri čudili manjši stavbi, ki leži odmaknjeno od glavne stavbe, na severni strani parka. »Nekaterim opazovalcem se čudna dozdeva okoliščina, da mej cesto in glavnim poslopjem stoji – kostenjak,« so oktobra 1890 zapisali v Slovencu. Spet drugi so povzemali, kako smiselno so gradbinci mrtvašnico postavili čim bližje pokopališču. Razlogi, zakaj so hiralnico za potrebe Spodnje Štajerske postavili ravno v Vojnik, so prav tako zanimivi. »Dobro uro od Celja proti severu leži ob državni cesti mali, pa zelo prijazen trg Vojnik. Na severni strani obdan je trg do domačih hribov in konjiških gor, proti jugu pa se od Celja razširja lepa rodovitna dolina »Bosne« in »hudinjsko polje«. Zavoljo te svoje srečne lege in kraj tudi jako ugodno in zdravo podnebje; hudi mrzli vetrovi ne morejo tako lehko do njega, pač pa topli jug; zato pa se tu sem pritepe le redkokdaj kaka kužna bolezen in če že kdaj pride, ne zadobi nikdar posebne moči ter kmalu zopet izgine. Ni čudo toraj, da se v ta prijazni in zdrav kraj radi naseljujejo upokojenci (penzijonisti).Tako živijo tudi sedaj tu v pokoju: 1 župnik, 1 general, 3 c. kr. stotniki, 1 nadlajtnant, 1 graščinski oskrbnik, 1 rudniški ravnatelj in 1 brzojavi uradnik. Tudi vis. deželni zbor štajerski obrnil je l. 1889, ko je imel določiti, kje naj se postavi druga deželna hiralnica za Spodnje Štajersko svoje oko na ta naš trg, ter enoglasno sklenil, da se ima postaviti tu v Vojniku,« so maja 1891 zapisali v časniku Domovina.

 

Otvoritev z različnimi predznaki

 

V trgu Vojnik je takrat živelo 413 Slovencev in 193 Nemcev, z otvoritvijo hiralnice se je število prebivalcev povečalo za tretjino, glavno vlogo upravnika hiralnice pa so zaupali Nemcu. Pohvale na račun postavitve hiralnice so bile tako zelo odvisne od usmerjenosti posameznega časopisa. »Uprava je položena v zanesljive roke upravnika Josefa Kicka, rezervnega nadporočnika,« je zapisano v enem od člankov, ki opisuje veličastno otvoritev. Drug pisec dvomi, če ta sploh zna slovensko. »Tako so naši deželni odborniki pravični!!« Tudi sam opis otvoritve se je časopisih očitno razlikoval. »Množica velika je radovedna skupaj tekala. Bil je okr. glavar dr. Wagner in Celjski mestni očetje z njihovo »krono«-rožico dr. Neckermanom, deželni poslanec dr. Dečko, vojniški »gemeinderozi s purgermajstrom«, vojniško duhovništvo in učiteljstvo, vojniški in za naprej tudi hiralnični ordinarij dr. Žižek. Vse je ravno gledalo in radovedno oči opiralo, kako bodo »žegnali ta sihenaus«. (…) Kadar si je pregledal Nj. ekselenca grof Wurmbrand deželni glavar celo poslopje, nagovoril ga je v posebni hiši grof Attems in ga prosil, naj odpre hiralnico. Wurmbrand mu je zahvalil ter rekel, da se povsod enako skrbi pri deželnem odboru, za zgornjo in spodnjo Štajersko, za Slovence in Nemce, kateri vsi bodi le ena družina. Mi temu ne rečemo druzega, kakor to, da bi gospodje »zgoraj«, posebno pa deželni glavar, to tudi v djanji pokazali, ker besede nam nič ne pomagajo,« je otvoritev, ki je bila v drugem časopisu opisana s samimi presežniki, opisal narodnozavedni časopis.

 

Vzporednic s sedanjimi stanovalci ni

 

Poleg hiralnice so 27. novembra 1891 odprli še stanovanje za upravnika, gospodarsko poslopje in mrtvašnico, vse za 130 tisoč goldinajev.  Za uboge je takrat skrbelo osem usmiljenih sester, šest strežnikov in šest dekel. »Ob stanovanjskem poslopju se nahajata park in zelenjavni vrt, celoten nasad meri 11 joh. V kletnih prostorih ubožnice sta parno ogrevanje in pralnica, v pritličju je 23 sob, med njimi tudi ordinacija, sprejemnica, dve kopalnici in prostorna kuhinja. V prvem nadstropju je 21 sob, med njimi dve kopalnici in kapela. Mogoče je sprejeti 150, v posebnih okoliščinah tudi do 170 onemoglih,« so opisali takratni časopisi.

 

Kapaciteta stavbe je tudi danes podobna, saj so v vsem tem času zelo malo posegali v njeno obliko. Bolj koreniti posegi vanjo so bili na področju namembnosti objekta. »Bila je hiralnica, dom onemoglih, pred tem še banovinska hiralnica. Večino tistih, ki so jih Nemci med drugo svetovno vojno našli v zavodu, so jih odpeljali na evtanazijski progam,« kruta dejstva povzame Lajlar. »S tem so se rešili ljudi, ki so jih imenovali zastonjski jedci kruha. Znano je, da so genetiko razumeli po svoje in so pričakovali, da se bo z uničenjem teh ljudi genska sestava človeštva približala arijski rasi. Tako so tudi razumeli duševno bolezen – da je to potrebno iz družbe izločiti in potem se družba dvigne na višji nivo. Kar seveda ni res, duševnih bolezni je vedno med 1 do 2 odstotka.«

 

Vzporednic med današnjimi in takratnimi stanovalci dvorca ni mogoče potegniti. »Že zato, ker se takrat z ljudmi, ki so imeli zaostanek v duševnem razvoju, sploh niso ukvarjali. Šele leta 1960 je politična oblast sklenila, da se ob celjski bolnišnici potrebuje tudi oddelek za psihiatrijo. Med možnimi lokacijami je bil tudi dvorec Novo Celje, a so pretehtali, da bi bila adaptacija tukaj cenejša,« je še opisal Lajlar. »A tokratna slovesnost ni namenjena jubileju dejavnosti, ampak stavbi. Z njo smo želeli opozoriti na kompleks, ki je tukaj že 120 let,« sta strnila sogovornika.

 

Rozmari Petek





0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Vojnik!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Ogledalo
Številka: 112
Izšla: 22.09.2016
Poglej Pdf

Bodite prvi pri oddaji mnenja.