Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za torek, 06.12.2016

jasno
Ponoči bo delno jasno, na jugu pa bo še zmerno do pretežno oblačno.
-5°C | 9°C
sreda, 07.12.2016
-3°C | 6°C
četrtek, 08.12.2016
-5°C | 11°C
petek, 09.12.2016
-7°C | 11°C
sobota, 10.12.2016
-7°C | 8°C
Opozorila
Torek, 6.12.2016 ob 6h
Dodatnega opozorila ni.
-5°C
9°C
jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Obvestila

Za bolj zdrav življenjski slog in duševno ......


OBVESTILA

| |
30.09.2016      7:59
A A

Za bolj zdrav življenjski slog in duševno zdravje


Nov center za krepitev zdravja v Celju Za bolj zdrav življenjski slog in duševno zdravje Zanimanje za skupinske delavnice in individualna svetovanja


Deli:

Celje, 28. september 2016 – Projekt Skupaj za zdravje so z viri norveškega finančnega mehanizma izvajali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v letih 2015 in 2016. Usmerjen je bil v izgradnjo naprednejšega skupnostnega preventivnega modela za izboljševanje zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju. Eden od rezultatov projekta Skupaj za zdravje je tudi nov center za krepitev zdravja v Zdravstvenem domu Celje in zdravstvenih postajah Štore in Vojnik–Dobrna. Center je namenjen ljudem, ki so kakor koli ogroženi zaradi življenjskega sloga, kroničnih nenalezljivih bolezni ali težav z duševnim zdravjem. Tako so zainteresiranim uporabnikom na voljo številne brezplačne delavnice in individualna svetovanja glede telesne dejavnosti, zdrave prehrane, tveganega pitja alkohola, opuščanja kajenja, življenja s sladkorno boleznijo, sproščanja in obvladovanja stresa ter spoprijemanja s tesnobo in z depresijo. Letos, od januarja do sredine septembra, je bilo v delavnice za krepitev zdravja in v individualna svetovanja v Celju, Štorah, Vojniku in Dobrni vključenih več kot 1600 posameznikov. Najstarejša udeleženka je bila stara 96 let, najmlajši udeleženec pa 16 let. 

Vse storitve so za udeležence brezplačne, saj jim pripadajo iz pravic zdravstvenega zavarovanja. V Centru za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Celje udeleženci pridobijo strokovno podporo, ustrezne informacije in znanja, predvsem pa oblikujejo stališča, osvojijo veščine in osmišljajo nove vedenjske vzorce za bolj zdrav način življenja ter krepitev duševnega zdravja. Po tej poti lahko napredujejo in se opolnomočijo, sčasoma v svoje življenje vnesejo tudi kakšno dolgotrajno spremembo glede opuščanja tveganih navad. Če pa so že bolni (na primer bolniki s sladkorno boleznijo), lahko z izkušnjami in znanji iz delavnic s kronično boleznijo lažje živijo. »V referenčnih ambulantah družinske medicine izvajamo preventivne preglede, ki so namenjeni vsem odraslim po tridesetem letu starosti. Prizadevamo si, da bi dovolj zgodaj odkrili dejavnike tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni (ti so na primer zvišan holesterol, zvišan krvni tlak, krvni sladkor, debelost, telesna nedejavnost, kajenje, tvegano uživanje alkohola) in tudi dovolj zgodaj ukrepali, da bi preprečili nastanek bolezni. S projektom Skupaj za zdravje smo v Zdravstvenem domu Celje pridobili Center za krepitev zdravja, v katerem ustrezno usposobljeni strokovnjaki izvajajo skupinske delavnice in individualna svetovanja, ki so v pomoč odraslim pri spreminjanju nezdravih življenjskih navad. Usmerili smo se v izvajanje skupnostnega pristopa, še posebej skušamo pristopiti do ranljivih skupinah prebivalstva in zmanjševati neenakosti v zdravstveni oskrbi,« je povedala prim. dr. Jana Govc Eržen, vodja strokovne skupine za preventivo in promocijo zdravja v Zdravstvenem domu Celje, koordinatorica projekta Celje – zdravo mesto in nacionalna koordinatorica za preprečevanje srčno-žilnih bolezni. Marjana Iršič, vodja Centra za krepitev zdravja v Zdravstvenem domu Celje, je pojasnila: »Nova zasnova Centra za krepitev zdravja prispeva h krepitvi javnozdravstvenega poslanstva zdravstvenega doma tako, da se povezujemo z drugimi službami v zdravstvenem domu, aktivno sodelujemo s partnerji v lokalnem okolju, se odzivamo na potrebe lokalnega prebivalstva, načrtujemo in izvajamo dejavnosti promocije zdravja ter skrbimo za vključevanje (ranljivih) oseb v preventivne programe. V Centru za krepitev zdravja v Celju opažamo, da smo vzbudili zanimanje ljudi za naše nemedikamentozne programe. V primerjavi s preteklo organiziranostjo nova zasnova dela organizirano vključuje tudi ranljive skupine ljudi, za katere so bile nekatere zdravstvene storitve težje dostopne. Kot eno od novosti smo v centru preizkusili tudi sodelovanje z medkulturno mediatorko za albansko govorečo skupnost v Celju.« Med ranljive skupine z vidika dostopnosti zdravstvenega sistema in vključevanja v preventivne programe spadajo brezposelni, prekarni delavci, migranti, brezdomci, uporabniki nedovoljenih drog, osebe s težavami v duševnem zdravju, Romi, osebe z raznimi oblikami oviranosti in vsi drugi, ki naletijo pri skrbi za lastno zdravje na različne ovire.

Rezultate in dobrobiti projekta Skupaj za zdravje so zdravstveni strokovnjaki in uporabniki programov predstavili v sredo, 28. septembra, v celjskem Narodnem domu. O novem skupnostnem integrativnem pristopu na področju krepitve zdravja in preventive so spregovorili: mag. Alenka Obrul (direktorica Zdravstvenega doma Celje), prim. Jana Govc Eržen (vodja strokovne skupine za preventivo in promocijo zdravja v Zdravstvenem domu Celje in nacionalna koordinatorica za preprečevanje srčno-žilnih bolezni), Jožica Maučec Zakotnik (predstojnica Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na NIJZ in vodja projekta Skupaj za zdravje za odrasle), mag. Polonca Truden Dobrin (vodja projekta Skupaj za zdravje za otroke in mladostnike), Marjana Iršič (vodja Centra za krepitev zdravja v Zdravstvenem domu Celje), Nuša Konec Juričič (vodja skupine za nenalezljive bolezni na Območni enoti Celje NIJZ), Alenka Rumbak (direktorica celjske enote Zavoda za zaposlovanje), Martin Kač (Karitas), Suzi Kvas (direktorica JZ Socio). Svoje izkušnje sta predstavili tudi Stanislava Ferjanc (udeleženka v programu) in Vera Haliti (medkulturna mediatorka).

Uporabniki Zdravstvenega doma Celje in zdravstvenih postaj Štore in Vojnik–Dobrna imajo torej možnost, da se vključijo v eno od treh temeljnih delavnic: Zdravo živim, Ali sem fit in Tehnike sproščanja. Na voljo so tudi moduli o zvišanem krvnem sladkorju, zvišanih maščobah, sladkorni bolezni tipa 2 in telesni pripravljenosti. Tem delavnicam in modulom sledijo različne poglobljene obravnave. Med možnimi programi so tri poglobljene psihoedukativne delavnice za podporo duševnemu zdravju: Spoprijemanje s stresom, Podpora pri spoprijemanju z depresijo in Podpora pri spoprijemanju z anksioznostjo. »Na delavnicah udeleženci dobijo informacije o tem, kakšna je povezava med telesnim in duševnim delovanjem, zakaj pride do določenih težav in kaj lahko sami naredijo za krepitev zdravja. V majhni skupini imajo možnost izmenjati izkušnje in vprašati tisto, kar jih zanima. Pretiran ali predolgotrajen stres nas lahko vodi v težave telesnega ali duševnega zdravja, tudi v depresijo in anksioznost. Žal je na področju duševnega zdravja še vedno prisotna stigma, zaradi katere se marsikdo težje odloči poiskati pomoč – vendar menim, da se tudi to počasi spreminja. Vedno več ljudi prepozna pomen tega, da pridobijo informacije in veščine za svoje zdravje,« je menila Maruša Naglič, psihologinja in vodja psihoedukativnih delavnic v Centru za krepitev zdravja.

 

Center za krepitev zdravja, kot je v Celju, deluje že tudi v Sevnici in na Vrhniki. V projektu Skupaj za zdravje, ki ga je na področju za zdravje odraslih vodila Jožica Maučec Zakotnik, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje nadgradili obstoječe zdravstveno-vzgojne centre tako z organizacijskega kot vsebinskega vidika. Pristopi so zasnovani tako, da odgovarjajo na potrebe ljudi, praktično usmerjeni v opolnomočenje za dolgotrajno spremembo življenjskih navad, ki lahko posameznike vodijo do boljšega zdravja in počutja. Nova zasnova, ki temelji na angažiranju skupnosti in usklajeni mobilizaciji številnih lokalnih partnerjev, omogoča okrepitev skrbi za posameznikovo in javno zdravje, optimizacijo rabe sredstev za promocijo zdravja in preventivo, zagotavljanje kakovosti kadrov in programov ter izboljšanje kazalnikov zdravja v prihodnosti. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so poudarili, da dosedanje izkušnje iz pilotnih programov potrjujejo smisel uvajanja centrov za krepitev zdravja tudi v druge zdravstvene domove. Po zaključku projekta Skupaj za zdravje delovanje Centra za krepitev zdravja v Celju v celoti omogoča ZZZS.

 

***



Dodatne informacije:

 

 

  • Prim. Jana Govc Eržen, dr. med., specialistka družinske medicine, vodja strokovne skupine za preventivo in promocijo zdravja ZD Celje, nacionalna koordinatorica za preventivo bolezni srca in žilja, koordinatorica projekta Celje-zdravo mesto, Zdravstveni dom Celje

            Telefon: 041 335 377, e-naslov: jana.govc@gmail.com

 

  • Marjana Iršič, dipl. med. sestra, vodja Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Celje

Telefon: 03 5434 702, e-naslov marjana.irsic@zd-celje.si

 

  • Maruša Naglič, univ. dipl. psihologinja, vodja psihoedukativnih delavnic v Centru za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Celje

Telefon: 03 5434 702, e-naslov marusa.naglic@zd-celje.si

 

  • Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka socialne medicine in javnega zdravja, vodja področja za nenalezljive bolezni, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Celje

Telefon: 03 42 51 202, e-naslov: nusa.konec-juricic@nijz.si

 

 

 

 

Služba za komuniciranje

Nacionalni inštitut za javno zdravje

Trubarjeva 2, SI-1000 Ljubljana

Telefon: 01 2441 494, 01 2441 572

pr@nijz.si

www.nijz.si

Podatkovni portal NIJZ

   





0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Vojnik!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Ogledalo
Številka: 112
Izšla: 22.09.2016
Poglej Pdf

Bodite prvi pri oddaji mnenja.