Med podružnice sodi tudi celjska s sedežem na Trnoveljski cesti 82. Trenutno šteje 205 članov s potrjeno diagnozo multiple skleroze. K sodelovanju se trudimo pridobiti čim več obolelih oseb, predvsem zato, da bi bili čim bolje obveščeni o bolezni in raznih dejavnostih združenja. Pri tem so v pomoč glasilo ZMSS, srečanja članov podružnice, podatki na spletni strani ZMSS, uradne ure ob ponedeljkih od 9. do 12. ure na sedežu podružnice, letni občni zbor podružnice in delovanje odbora podružnice. Na lokalnem nivoju ni zanemarljivo ozaveščanje javnosti. Sodelovanje z mediji je pomembno, zato se vsako leto predstavimo na Radiu Celje, Štajerskem valu, TV Skala Slovenske Konjice … V aprilu se predstavimo v okviru dneva zdravja na stojnici v mestnem jedru Celja, kjer delimo gradiva, povezana z omenjeno boleznijo. Maja organiziramo teden multiple skleroze, ki ni namenjen samo obolelim in njihovim svojcem, temveč vsem ljudem, saj se vsakdo v življenju lahko sreča (posredno ali neposredno) s to boleznijo. Z ročnimi deli spretnih prstov še nekaterih naših članov se predstavimo v Osrednji knjižnici Celje. Na vse te načine smo dosegli visoko stopnjo ozaveščenosti o možnostih koriščenja storitev številnih ponujenih programov. Na športnem področju smo dejavni v streljanju z zračno puško, pikadu, taroku, šahu, balinanju, ribolovu, pohodništvu in plavanju. Podružnice se tako vsako leto pomerimo med seboj v posameznih športnih disciplinah. Med programi združenja sta najpogostejša obnovitvena in družinska rehabilitacija in program ohranjanja zdravja. Zelo pomemben je program poverjeništva, predvsem za negibne člane društva, ki po poverjenikih ohranjajo stike z društvom in pridobivajo koristne informacije. Poverjeniki opravijo tudi kakšno manjšo individualno pomoč, največkrat takrat, ko so svojci najtežjih invalidov za krajši čas odsotni.

Multipla skleroza je neozdravljiva kronična in stalno napredujoča bolezen centralnega živčnega sistema, ki nastane iz doslej neznanega vzroka. Pri tem starost človeka ni merilo. V zgodnji fazi je bolezen zelo težko prepoznati in spremljati njen razvoj. Pogosto jo odkrijejo, ko se pri bolniku že kažejo prve motnje v motoriki, vidu ali vedenju. To je avtoimunska bolezen, ki prizadene živčevje v možganih in hrbtenjači. Morfološko-fiziološki zapleti se pojavijo zaradi propadanja zaščitne ovojnice okoli živcev, tako imenovane mielinske ovojnice. Živci postanejo dovzetni za poškodbe, njihova sposobnost prenašanja impulzov postane omejena. Kljub številnim raziskavam, ki so potekale v preteklosti in še vedno potekajo, pravega zdravila za to vrsto bolezni, ki se kaže z zelo raznolikimi simptomi, še niso odkrili. Bolezen je za zdaj neozdravljiva in precej zahrbtna. Bolnikom ostaja sprotna blažitev težav s terapijami in nekaterimi zdravili, ki lahko upočasnijo napredovanje bolezni. Multipla skleroza lahko vodi tudi v težko invalidnost, ki pa ne prizadene samo osebe, obolele z njo, temveč je pri tem obolenju udeležena vsa družina in vsi njegovi najbližji. Vsak posameznik si sam ali s pomočjo svojcev, prijateljev lahko le lajša in blaži že nastale okvare ter z redno vadbo – fizično in psihično – vsaj nekoliko upočasni napredovanje invalidnosti. Že nastalih okvar se ne da izboljšati, vendar z vztrajno vadbo in pravilnim načinom življenja ter stalno rehabilitacijo lahko morebitne zagone, ki povzročajo vse večja poslabšanja stanja multiple skleroze, vsaj delno omejijo.
 
Elizabeta Pongrac