Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za ponedeljek, 05.12.2016

delno oblačno
Ponoči se bo oblačnost od jugozahoda prehodno širila tudi nad osrednjo in del vzhodne Slovenije. Po nekaterih nižinah bo zjutraj megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -2, na Primorskem od 0 do 5 stopinj C.
-3°C | 5°C
torek, 06.12.2016
-6°C | 11°C
sreda, 07.12.2016
-4°C | 5°C
četrtek, 08.12.2016
-5°C | 8°C
petek, 09.12.2016
-8°C | 8°C
Opozorila
Nedelja, 4.12.2016 ob 16h
Dodatnega opozorila ni.
-3°C
5°C
delno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Obvestila Ostalo

Svojo pot tlakuje z ljubeznijo


OSTALO

| |
07.10.2013      9:15
A A

Svojo pot tlakuje z ljubeznijo


Učiteljica, kristjanka, gasilka, novinarka, pisateljica, pevka, igralka, slikarka, predvsem pa mama in babica – vse to je letošnja zlata občinska nagrajenka Milena Jurgec.


Družinska fotografija
Družinska fotografija
Deli:

Bralcem Ogledala ime Milena Jurgec niti slučajno ni neznano. Odkar glasilo obstaja, se je njeno ime pojavljalo pod številnimi članki, deset let je bila tudi članica uredniškega odbora. Tokrat, ali še bolje rečeno končno imamo priložnost, da v Ogledalu predstavimo njo. Namreč, še zdaleč ni zgolj redna in daleč najbolj plodna sodelavka Ogledala. Je tudi gasilka, pevka, slikarka … Poenostavljeno rečeno, težko bi v Vojniku našli društvo, s katerim še ni sodelovala. Prav nemogoče pa bi bilo najti posameznika, ki bi mu odklonila pomoč. Še posebej, če zanjo prosi v najtežjih trenutkih. »Težko rečem ne. Le, kadar vidim, da časovno res ne bi zmogla. Ponavadi pa poskušam vse uskladiti in dam raje kakšno likanje in brisanje prahu na stran.«

Čeprav Mileno ponavadi srečamo prav na vsakem koraku; naj gre za organiziranje različnih slavij v župniji in pri gasilcih, pisanje čutečih poslovilnih govorov ali sodelovanje pri šolskih projektih, vedno zna sočloveku vliti optimizem. Obenem nikoli ne pokaže, koliko odrekanj, neprespanih noči je bilo potrebnih, da so projekti stekli brezhibno. Skrivnost je v tem, da se vsake stvari loti z veliko dozo ljubezni do tistega, kar počne ali za kogar počne. Zato ji nobena stvar ni težka. Ljubezen pa vedno znova »rodi« ljubezen, je razvidno iz njenega življenjepisa …

 

Otroci bodo vedno

Ko se je še kot Milena Marguč odločala za poklicno pot in se vse bolj nagibala k učiteljici, ji je oče modro svetoval: ''Če boš učiteljica, boš zagotovo imela službo, saj bodo otroci vedno obstajali. Če pa otrok ne bo več, bomo pa tako izumrli.'' Ker se ni mogla odločiti med učiteljico likovne vzgoje in slovenskega jezika, je izbrala kar oboje. Pred 37. leti je prvič stopila v razred, glas o z besedami spretni učiteljici se je hitro razširil po Vojniku. »V tistem času je bil vojniški poštar Silvester Kuder, ki je bil obenem vnet gasilec. Neprestano me je nagovarjal, da bi se vključila med gasilce, da bi z otroki pripravila kakšen kulturni program. Prepričal me je in tako se je začela moja zanimiva pot na gasilskem področju. Najprej sem pripravljala programe z že napisano literaturo, nato pa sem začela sama pisati pesmice in kratka dramska besedila z gasilsko tematiko za nastopajoče otroke. To moje pisanje se je razširilo tudi na druga društva in tudi gasilsko zvezo Celje, kamor je društvo spadalo. Kmalu sem začela pisati prispevke za revijo Gasilec in Novi tednik. Ker sem imela težave s strokovnimi gasilskimi besedami, sem se odločila, da grem na izobraževanje. S tečajem in izpiti sem pridobila naziv nižji gasilski častnik. To pa je bilo usodno, da sem začela tudi tekmovati v čudoviti ženski gasilski ekipi. Na to imam zelo lepe spomine.«

 

Gasilska družina

Še en lep spomin je vezan na gasilstvo – med gasilci je spoznala moža Jožeta in si z njim v Vojniku ustvarila prikupno družino. Jasno, da so Lea, Urška in Uroš tudi kmalu stopili v gasilske vrste, saj jih je mama, tako kot tudi na kakšne druge dogodke, s sabo jemala tudi na gasilske vaje. In jasno tudi, da so ji še dandanes zvesti. »Lea je somentorica DMG OŠ Vojnik, Urška je aktivna v ekipi prve pomoči v PGD Vojnik, Uroš pa je član PGD Nova Cerkev in je v njihovih ekipah sodeloval na dveh gasilskih olimpijadah,« ponosno pove in začne naštevati še uspehe šolskega društva Mladi gasilec, kateremu je prav tako »botrica«.

Med lepe spomine, prežete z ljubeznijo, sodi tudi glasba. »Pred več kot tridesetimi leti smo v Vojniku ustanovili oktet Lokvanj, v katerem sem pela. Nato sem pela v Hmeljarskem instrumentalnem kvintetu, Mešanem cerkvenem pevskem zboru v Vojniku, sedaj pa v Ženskem pevskem zboru Osnovne šole Vojnik. Napisala sem nekaj pesmi za različne ansamble, največ za Družinski trio Pogladič. Večkrat me kdo prosi tudi, da mu sestavim kakšno voščilo ali pesmico za kašen lep praznik. To naredim z velikim veseljem. Včasih me malce nagovarjajo, zakaj ne bi izdala zbirko z voščili in mislimi, da bi imeli ob raznih priložnosti kaj v roke za vzeti. Mislim, da mora za kaj takega priti pravi trenutek. Ko me bo zagrabilo, bom to naredila.«

 

Priložnost mladim!

Ne le zbirka voščil, Milena bi lahko objavila tudi zbirko pesmi ali zbirko kratkih povesti. »Ponavadi šele ob pisanju poslovilnih govorov izveš veliko podrobnostih o ljudeh. Njihove življenjske zgodbe so velikokrat prav pretresljive. Vse si spravljam, saj razmišljam, da bi iz teh življenjskih zgodb nekega dne naredila zbirko povesti. Brez imen, seveda. Le zgodbe.«

Če bi imela čas, bi se bolj posvetila še eni svoji ljubezni – slikanju. Nekoč morda, razmišlja. Trenutno pa ves svoj prosti čas nameni prikupni mali vnukinji Korneliji. »Neli ima pri meni vedno prednost. Z njo resnično uživam. Ure, ki jih prebijeva skupaj, so res neprecenljive,« z žarom v očeh pove Milena in se ob tem spomni tudi na svoje tri. »Z vsakim otrokom je prišlo nekaj novega. Vsakega sem bila tako zelo vesela.«

Ne le svoje, tudi druge otroke je vedno poskušala razvedriti in jim pomagati. Nekaj časa je poučevala verouk, skupaj s hčerko in župnikom Antonom Pergerjem je uvedla oratorij za otroke, predvsem pa je vneta zagovornica, da je vsaj v domačem kraju potrebno dati otrokom priložnost. Sama zato za prireditve sicer napiše vezni tekst, na oder pa postavi mlade. »Nekje morajo tudi mladi začeti. Predvsem pa imamo v kraju veliko sposobnih mladih, zato ni potrebno od kod drugod novačiti ljudi.« Prav z namenom, da se poudarijo sposobnosti mladih, je v Ogledalu uvedla rubriko, v kateri izpostavi najboljše devetošolce. Tako tiste z najboljšim učnim uspehom kot tiste, ki so uspehe dosegali na drugih področjih. »In če (ko) bodo nekoč znani, bomo mi že imeli prve zapise o njih,« zadovoljno pokomentira.

 

Proč s slabimi stvarmi

Milena je zaslužna tudi, da nekateri pomembni, a neznani Vojničani ne bodo utonili v pozabo. Bila je mentorica 25 raziskovalnim nalogam, v katerih so odkrivali predvsem življenjepise manj znanih Vojničanov. »Zaradi tega sicer nismo bili ne vem koliko nagrajeni, zgodovinsko gledano se mi zdi naše delo zelo pomembno, saj se takšni dokumenti, raziskovalne naloge, ohranijo.«

Na sploh je pristašinja dobrih novic, zato jo v Ogledalu najbolj veseli to, da se v njem pišejo dobre stvari. »Ne samo jamrati, precej težji časi so bili. Pa smo preživeli in živeli. Obenem ne smemo verjeti floskulam, da je pomemben le današnji dan. Ni res. Pomembno je, kaj je bilo, saj se iz tega lahko kaj naučimo. Pomemben je današnji dan, zato, kar delaš. Pomemben pa je tudi naslednji dan, ker delaš zato, kako boš tudi kasneje živel. Kako bi bilo videti, če bi kmet šel pšenico sejati takrat, ko bi kruh na mizi rabil,« še na srce polaga nagrajenka.

 

Solza sreče

Podelitev zlatega grba je bilo zanjo presenečenje. A kljub vsemu ne tolikšno, da bi jo pustilo brez besed. Še več. Svoj govor ob podelitvi je celo spesnila (objavljamo ga tudi v Ogledalu), na kratko pa je svoje razmišljanje ob nagradi strnila takole: »V življenju se marsikaj zgodi. Niso vsi trenutki lepi in ne moreš se vedno razumeti z vsemi ljudmi. A nekaj je gotovo: vsak človek, s katerim sodeluješ, prispeva k napredku. So vzponi in padci, a življenje gre naprej, če imaš vero, upanje in ljubezen. Hvaležna sem tistim, ki so opazili moje delo in me predlagali za priznanje, in tistim, ki so mi ga podelili. Hvaležna sem vsem, ki so mi pomagali na tej poti, da sem si to prislužila, vsem sodelavcem v šoli, v PGD, v ostalih društvih in organizacijah, cerkvenemu občestvu, posebno pa še očetu in mami, ki bi prav na dan podelitve priznanja praznovala svoj 86. rojstni dan, bratoma in njunima družinama in seveda mojemu možu, hčerkama Lei in Urški, sinu Urošu zetu Juriju in vnukinji Korneliji. Moj zaščitni znak so nasmeh, solze in prijaznost. In z nasmehom ter solzo sreče stopam v nov dan.«

 

Rozmari Petek





Priloge:
MS Office Word 2007-2010
zahvalaobpodelitvinagrade.docx
17036_zahvalaobpodelitvinagrade.docx (14,37 KB)

Prenesi vse
0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Vojnik!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Ogledalo
Številka: 112
Izšla: 22.09.2016
Poglej Pdf
Koledar dogodkov Preglej vse
December 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13
04.12.201 | Ostalo
Praznični sejem na vasi
04.12.201 | Družabni dogodki
Merjenje krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krvi
04.12.2016 | Ostalo
Miklavževanje v Pristavi
07.12.2016 | Družabni dogodki
AMBROŽEVA MAŠA NA DAN ZAVETNIKA ČEBELARJEV
04.12.201 | Ostalo
Praznični sejem na vasi
04.12.201 | Družabni dogodki
Merjenje krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krvi
04.12.2016 | Ostalo
Miklavževanje v Pristavi
05.12.2016 | Družabni dogodki
Miklavževanje v Špesovem domu starejših krajanov
05.12.2016 | Družabni dogodki
Miklavževanje v cerkvi Svetega Jerneja v Vojniku

Bodite prvi pri oddaji mnenja.