Prihaja čas alergij

Število bolnikov z alergijskimi boleznimi iz leta v leto narašča, kar pripisujemo klimatskim spremembam, tehnološkemu napredku in urbanizaciji. V okolju se nahaja mnogo snovi, s katerimi prihajamo v stik vsak dan in nam ne povzročajo nobenih zdravstvenih težav.

Pri nekaterih osebah pa se imunski (obrambni) sistem na povsem neškodljive in običajne snovi iz okolja odzove drugače, kar povzroči številne simptome, značilne za alergijo. Najpogostejši alergeni so: pršice, hišni prah, cvetni prah trav, dreves, plevelov, plesni, dlaka in perje domačih živali, nekatera živila, kozmetični izdelki, kovine (krom, nikelj, platina), strupi žuželk in nekatera zdravila. Nastanek alergije je povezan z dednimi dejavniki in z vplivi okolja. Alergij je več vrst. Odziv na snovi, na katere smo alergični, se pokaže na mestu, kjer alergen vstopi v telo. Če vstopi v telo skozi dihala, se pojavi prizadetost nosne sluznice, sluznice bronhijev. Če vstopi v telo skozi kožo, se pojavita rdečica kože in srbenje ter izpuščaj, pri vstopu skozi prebavila (s hrano, zdravili) pa je izražena prizadetost sluznic prebavnega trakta.

Znaki alergij

Obisk pri zdravniku svetujem vsem, ki opažajo naslednje simptome alergijske bolezni:

pogosto kihanje, solzenje, srbenje in pekoč občutek v očeh, izcedek iz nosu,
slabost, bruhanje, krči v črevesju,
pogosto srbenje kože in izpuščaj na koži,
otekanje obraza, rok, nog, ki nastane brez znanega vzroka,
če se težave, kot so kihanje, smrkanje in skelenje oči pojavljajo sezonsko in so bolj izrazite v času cvetenja trav,
če se težave pojavijo po uživanju določene hrane (jajca, mleko in mlečni izdelki, sadje) ali po zaužitju zdravil,
če so težave povezane z okoljem (vlažno, mrzlo, toplo ali izpostavljenost soncu),
če imate katero od zgoraj navedenih težav in je v družini že kdo alergik.

Alergije lahko spremljajo tudi splošni znaki, kot so utrujenost, slabo počutje, glavobol in bolečine v sklepih. Pri urtikariji (koprivnici) se pojavi oteklina ustnic in vek, izpuščaj po telesu pa je podoben izpuščaju, ki nastane po stiku s koprivami.

Alergije na dihalih

Alergijski odziv na cvetni prah nastane ob stiku pelodov s sluznico dihal, naš obrambni sistem pelode spozna kot tujek in se tako tudi odzove. Sproščati se pričnejo protitelesa in v telesu se aktivirajo podobni obrambni mehanizmi kot ob stiku z bakterijami in virusi. Protitelesa napadejo alergene, pri tem pa se v kri sprostijo histamini, ki so največji krivec za številne simptome ob alergijah.

Cvetni prah lahko potuje kilometre daleč, bolnik ima večje težave takrat, ko je koncentracija cvetnega prahu večja. Prav zaradi tega je pomembno, da bolniki vedo, kdaj je koncentracija cvetnega prahu v njihovem okolju največja, da se lahko primerno zaščitijo. Vsebnost cvetnega prahu v zraku lahko spremljamo na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje in je dostopno na naslednji povezavi: http://www.ivz.si/cvetni_prah/vsebnost. Kadar je koncentracija cvetnega prahu visoka, bolnikom odsvetujemo sprehode v naravi, priporočamo, da imajo zaprta okna v stanovanju in v avtomobilu, da ne sušijo perila na zraku in se po sprehodih preoblečejo.

Seneni nahod

Alergijski rinitis (seneni nahod) je lahko trajen, sezonski ali pa sezonski z občasnimi poslabšanji. V preteklosti se je ta oblika alergijske bolezni najpogosteje pojavljala pri ljudeh, ki so spravljali seno, od tod tudi naziv »seneni nahod«. Ob stiku z alergenom (cvetni prah dreves, trav, zelišč, trajnic, grmovnic, žit) pričnejo bolniki s to obliko alergije kihati, smrkati, nos je zamašen, izcedek iz nosu je voden, včasih tudi kašljajo.

Zdravljenje: Zdravnik bo predpisal zdravila, ki jih imenujemo antihistaminiki, zdravila je mogoče kupiti v lekarni tudi brez recepta. Poleg antihistaminikov bo predpisal še pršilo za nos, ki bo zmanjšalo vnetni proces v nosni sluznici in hkrati ublažilo vnetje oči. Kadar se bolnikove težave zaradi alergije stopnjujejo, bo osebni zdravnik bolnika napotil k specialistu alergologu, ki se bo po natančnem pregledu bolnika morda odločil za izvajanje specifične imunoterapije, pri kateri bolnik prejema alergen v obliki podkožnih injekcij ali pa se alergen nanaša na ustno sluznico. Postopek traja od 3 do 5 let.

Alergijska astma

Kadar pride do preobčutljivosti bronhijev zaradi stika z alergenom, govorimo o alergijski astmi. Med alergeni, ki najpogosteje povzročajo alergijsko astmo so pelodi, pršice, živalske dlake in plesni. Lahko pa jo sprožijo tudi nekateri nespecifični dražilci, kot so cigaretni dim, močne vonjave, pršila, mrzel zrak. Ob stiku z alergenom pričnejo bolniki težko dihati, v prsih jim piska, jih duši, močno kašljajo.

Zdravljenje: Najbolj pomembno pri zdravljenju je izogibanje alergenom, ki sprožajo nastanek simptomov astme ter dosledno upoštevanje zdravnikovih navodil glede prejemanja zdravil. Astme sicer ne moremo pozdraviti, lahko pa z zdravili vplivamo na zmanjšanje simptomov in na izboljšanje kakovosti življenja bolnikov. Astmo zelo poslabša kajenje, zato naj bolniki z astmo opustijo kajenje.

V Zdravstveni postaji Vojnik imamo od leta 2011 na voljo spirometer, s katerim izmerimo volumne pri dihanju. Rezultati spirometrije so zdravnikom v pomoč pri postavitvi diagnoze astme in pri spremljanju učinkovitosti zdravljenja. Preiskave na spirometru izvaja diplomirana medicinska sestra v okviru referenčnih ambulant.

Piše: prim. dr. Jana Govc Eržen, spec. družinske medicine, vodja Zdravstvene postaje Vojnik