Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za četrtek, 08.12.2016

pretežno jasno
Ponoči bo pretežno jasno, po nižinah bo večinoma nastala megla.
-6°C | 10°C
petek, 09.12.2016
-6°C | 12°C
sobota, 10.12.2016
-7°C | 13°C
nedelja, 11.12.2016
-5°C | 10°C
ponedeljek, 12.12.2016
-2°C | 6°C
Opozorila
Sreda, 7.12.2016 ob 18h
Dodatnega opozorila ni.
-6°C
10°C
pretežno jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Obvestila Ostalo

Terezija Hladin - rejnica leta 2009


OSTALO

| |
01.02.2012      7:57
A A

Terezija Hladin - rejnica leta 2009


Otrokom ni nikoli zaprla vrat


Terezija Hladin, rejnica leta 2009
Terezija Hladin, rejnica leta 2009
Deli:

Z možem sicer nista razmišljala, da bi dom, v katerem so že bili trije otroci, odprla še drugim. Jima je pa pogled vedno uhajal k sosedom, ki so bili rejniki. Natančneje - zanimal ju je prav konkreten fant. »Ko je ta v sedmem razredu pobegnil od nadomestne družine in so ga prestavili v dom v Jaršah, je mož večkrat spraševal, kako je z njim,« pripoveduje Terezija Hladin, rejnica, ki je lani za svoje delo prejela županovo priznanje. »Rekli so, da je fant popolnoma zabredel, da zanj ni izhoda.

 

Ko so leta 1991 razbili dom v Jaršah, so se spomnili na naju, ker sva pač vedno poizvedovala, kako je z njim in naju prosili, če bi ga zgolj za 14 dni vzela midva.« Fant je seveda ostal. Dobesedno ostal, saj se je zaljubil v domačo hči. »Saj sva menda malo branila, a kaj hočeš,« se takratnih »borb« s sedanjim zetom spominja nagrajenka. Za njim sta v hišo sprejela še tri otroke, dva fanta, eden je medtem že odrasel in odšel, ter dekle, ki je k hiši prišlo kot dojenčica. Zanimiva je predvsem zgodba o tem, kako je dobila enega izmed fantov. »Na Centru za socialno delo sem slišala, ko so se pogovarjali o nekem fantu (ni še bil star niti deset let), da je spolno nasilen. Nisem si mogla kaj, da ne bi zinila, da kaj takega gotovo ne more biti res. Zaposlene so me hitro odpravile z besedami, češ, tebi ga tako ali tako ne damo, ker imaš doma dekle. Pa nisem rekla zato, da bi ga želela sama vzeti, ampak zgolj zato, ker tako mlademu fantu takšnih obtožb enostavno ne morejo obesiti. No, ni čez kakih 14 dni so me poklicali, če bi ga pa vendarle jaz vzela. Mož se je strinjal, saj sem mu o njem že pripovedovala, in tako sva ga dobila. Izkazalo se je, da so bile obtožbe popolnoma neupravičene. Fant ni nikoli, ampak res nikoli niti malo kazal takšnih nagnjenj.«

 

Zgrešeni stereotipi

Danes, ko so njeni otroci dom napolnili še z vnuki in vnukinjami, skrbi še za dva najstnika. Pravzaprav sta tik pred polnoletnostjo. »Moram reči, da sta imela hujše napade pubertete kot moji otroci. Menda se časi spreminjajo. Sama sem sicer pri vzgoji odločna, postavim meje in se jih dosledno držim. Vsi v hiši imajo enak pravice, enako velja tudi za dolžnosti. Pomembno je tudi, da jim nikoli ne lažeš. Tega so v preteklosti imeli že dovolj. Tako nekako funkcioniramo.«

V nadaljevanju Terezija izpostavi nekaj težav, ki so tipične za rejniške družine. Ljudje imajo po navadi le dve predstavi o ljudeh, ki v svoj dom sprejmejo pomoči potrebnega otroka; eni jih vidijo kot čiste izkoriščevalce, ki so »te revčke vzeli zgolj zaradi denarja«, drugi njihovo dobrosrčnost povzdigujejo v nebo in si takšne družine predstavljajo kot dobesedno eno veliko srečno družino. Nobena od trditev ne drži. Ne gre za zgolj srečne skupke, preizkušenj je bistveno več kot v običajnih družinah. Kako malemu otroku dopovedati, da mu bo bolje tukaj kot pri bioloških starših? Kako mu dopovedati, da mu ne želiš ničesar slabega, čeprav njegova oče ali mati trdita drugače? »Negovanje stikov z biološkimi starši je včasih zelo dobro. Včasih pa otroka samo še bolj zmede. Predvsem v primerih, ko je jasno, da se razmere v biološki družini nikoli ne bodo normalizirale. Otrok mora do tega spoznanja priti sam. Včasih se to zgodi šele, ko starš začne mladostnika 'žicati' za štipendijo. Včasih so zlorabe še veliko hujše. Dokler do spoznanja ne pride, si moraš po vsakem takem srečanju s starši spet znova pridobiti otrokovo zaupanje. Včasih enostavno ne veš več, kaj bi naredil, da bi bilo prav,« še preden bi izdala kakšno zaupno podrobnost, zaključi. Po zadnjem opisu lahko mirno zavržemo še prvi stereotip o rejnikih, saj težko verjamem, da je na svetu denar, ki bi te čustvene viharje poplačal.

 

Društvo za dobro vseh

Iz nuje, da svoje težave lahko zaupaš nekomu, ki položaj pozna, se je pred osmimi leti rodilo Društvo rejnic celjske regije, na čelu katerega je ravno Terezija. »Predvsem gre za dajanje moralne podpore. Z nekaterimi smo na ta način postali zelo veliki prijatelji. Opažam pa, da so tudi otroci potrebovali druženje s tistimi, ki tako kot sami ne živijo pri bioloških družinah. Oboji moramo malo pojamrati, šele nato spoznamo, da vendarle nismo največje sirote,« bolj ohrabrujoče doda. Poslanstvo društva se kljub temu, da so ramena, ob katerih lahko razkriješ čustvene rane, izražaš svoje strahove, negotovosti, zlata vredne, ne konča zgolj na tem mestu. Letno pripravijo več srečanj za otroke in rejnice, klasika so letovanja in decembrska obdarovanja. Vsako leto organizirajo dobrodelni koncert (letošnji bo 4. marca v Šmarju pri Jelšah), zbrana sredstva pa namenijo izključno za letovanje otrok v Izoli. Izjema je bilo le leto, ko so denar izročile rejnici, ki je zaradi skrbi za gibalno oviranega fanta nujno potrebovala hišno dvigalo. Čeprav ji predsedovanje društvu vzame precej časa in denarja (društvo ne pozna niti povračil za potne stroške), ne tarna. »Drugače bi pa bila le doma za štirimi zidovi. Tako pa sem vendarle veliko v družbi. Mislim, da me prav to drži pokonci.« »Pokonci« jo je postavilo tudi zadnje priznanje, ki ga je prejela iz rok župana. »Rejnica leta je sicer veliko priznanje. Dejstvo, da te opazijo in pohvalijo v domačem kraju (leta 2008 sem dobila tudi priznanje krajevne skupnosti Nova Cerkev), pa meni osebno pomeni še več,« je še dodala nagrajenka.

Bi zdaj, ko je hiša že polna otrok, ko so za njo leta skrbi, na klic s Centra za socialno delo znova odgovorila z »Da, vzamem ga«? »Nikoli ne bom rekla, da ne.«

 

ROZMARI PETEK

 

 

 

 

 

 





Povezani članki
0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Vojnik!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Ogledalo
Številka: 112
Izšla: 22.09.2016
Poglej Pdf

Bodite prvi pri oddaji mnenja.