Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za četrtek, 08.12.2016

jasno
Popoldne bo precej jasno z nekaj prosojne koprenaste oblačnosti. Ponekod po nižinah bo še megleno. V višje ležečih krajih se bo krepil zahodni veter, ki pa bo le redkokje segel do nižin. Najvišje dnevne temperature bodo v krajih z dolgotrajno meglo okoli 0, drugod od 5 do 10 stopinj C.
-6°C | 12°C
petek, 09.12.2016
-6°C | 12°C
sobota, 10.12.2016
-6°C | 12°C
nedelja, 11.12.2016
-5°C | 9°C
ponedeljek, 12.12.2016
-2°C | 11°C
Opozorila
Četrtek, 8.12.2016 ob 13h
Dodatnega opozorila ni.
-6°C
12°C
jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Obvestila Ostalo

Od ženskega »kloštra« k duhovnikom


OSTALO

| |
20.03.2014      9:01
A A

Od ženskega »kloštra« k duhovnikom


Nimam časa v prevodu pomeni nimam te dovolj rad je le ena od modrosti p. Pavla Jakopa, domačina izpod Gojke, ki že vsa leta službuje v Ljubljani.


Pater Jakop Pavle
Pater Jakop Pavle
Deli:

Čeprav je Pavli Jakop, edini sin v družini z veliko otrok, že pred leti odšel iz rodnega Frankolovega, skorajda ni domačina, ki ga ne bi poznal. Duhovnik na ljubljanskem Tromostovju sicer skoraj vsak teden obišče svojo mamo na rodnem domu, za katero skrbi sestra, precej pogosto pa se pojavlja tudi v medijih. Pa naj gre za verske,  družbeno-kritične oddaje ali zgolj zapise njegovih pesmi.

Izzivi v teh dneh so zanj kot duhovnika, sodeč po burni zgodovini, videti skoraj minimalistični. Pavle je namreč aktivno sodeloval z vidnimi političnimi imeni pred osamosvojitvijo Slovenije. Bil je celo tako dejaven, da se je znašel na seznamu 155, ki bi jih v primeru preobrata potrebno »pospraviti«. »Vsi smo dali ob rob naše različnosti ter na kup tisto, kar nas je družilo,« ob naštevanju političnih imen, ki so s sedanjega zornega kota svetlobna leta oddaljeni od vere, poudari p. Pavli. Spet pa na vprašanje, ali je sedaj vera bolj odrinjena od politike, kot je bila tedaj, preseneti s trditvijo, da je tako povsem prav. »Duhovniki nimamo svojih družin, otrok, zato smo se čutili poklicane, da lahko več tvegamo. Ko so bile končno izvedene demokratične volitve, pa kot duhovnik nimaš več kaj zraven v politiki iskati. Včasih se mi zdi, da v cerkvi vsem to še ni čisto jasno.«

Mlajše generacije ne bodo več nasedale

Ledino je oral tudi pri ustanavljanju katoliških študentskih domov. V Šiški, kjer je prevzel župnijo, je ustanovil Frančiškov študentski dom, ki je drugim pomagal pri ustanavljanju novih. Veliko dobrega je bilo narejenega tudi v okviru njegovega Servisa dobrote mladih, v sklopu katerega so študentje pomagali onemoglim in predvsem osamljenim starejšim občanom. Da ne govorimo o tem, da je prijetno in cenovno ugodno bivanje v Ljubljani v času študija omogočil tudi (pre)nekaterim občanom Vojnika.

Izzivi, ki jih vidi sedaj, so usmerjeni v delo z različnimi skupinami ljudi. Od zakoncev do razporočencev, kot pravi ločencem, zasvojencem, mladini … »Sploh ta je vedno izziv, zlasti v mestu. Odrasli smo kot reka, ki že ima svojo strugo, mladina pa so potočki, ki skačejo, in če se nekje na ravnini ne ustalijo, se razlijejo in potem imajo mladi močvirje svojega življenja. Zanje se moraš dobro pripraviti. Danes imajo toliko ponudb, da če jim nekje ni dobro, jih ni. Iz nekega usmiljenja, pripadnosti do cerkve, ne hodijo. Te pripadnosti na sploh, zlasti pa pri mladih, več ni.«

Je to povezano s krizo vrednost, o kateri se vedno več govori? P. Pavle ima, kot na vse, tudi o tem zelo zanimivo mnenje. »V svetovnem merilu smo najnižjo točko prešli. Recesija je neposredna posledica dejstva, da se je vse zgodilo na osnovi laži (bančna kritja …) in precenjevanje potreb. Recesija je posledica krize vrednost; enega osnovnega poštenja, ki ga ni bilo, in pa zdrave mere, kaj pravzaprav potrebujemo. Če živiš na tako veliki nogi, da porabiš več kot ustvariš, je pravzaprav nepošteno. Da se nastopaško postavljaš, je nekaj bolnega, nekaj prestrašenega. To pomeni, da človek nima več zaupanja v svojo vrednost, v svoje dostojanstvo, in se mora s predmeti potrjevati, da je kot človek dovolj vreden. To, kar se nam je zgodilo, je to sedaj neko očiščenje, streznitev. Mlajše generacije ne bodo več nasedle temu. Imajo tudi druga merila. Ni se jim potrebno več tako množično potrjevati. Bodo še posamezni patološki primeri, ki bodo verjeli, da morajo imeti milijone, da bodo spet osebe in ljudje, ampak povprečnemu človeku pa tega ni potrebno.«

Aristokrati časa

Pater misel z neverjetno lahkostjo razprede naprej. »Vedno bolj se bomo ljudje razlikovali na tiste, ki imajo čas, in na tiste, ki ga nimajo. Tisti, ki bodo aristokrati časa, ne bodo bogati, ker bo šlo to na račun nečesa drugega. Bodo pa zavestno raje sprejeli lep izlet v naravo kakor večji bančni račun. Če bomo imeli čas, pomeni, da imamo ljubezen. Nimam časa v prevodu pomeni jaz nimam ljubezni. Oče, mati, ki rečeta otroku, zdaj nimam časa, to pomeni, nimam te dovolj rad. Učitelj, duhovnik, ki po končani uri odhiti, lahko vestno opravlja svoje delo, nima pa ljudi rad. Tak duhovnik nima kaj iskati v pastorali. Imeti čas je tisto, kar nas bo reševalo iz zasvojenosti 'imeti'. V človeštvu je nekaj zelo narobe, če je dobiček pomembnejši kot človek.«

Do takšnih ugotovitev je Pavle podzavestno prišel že v svojih otroških letih. »Pri nas je bilo veliko otrok, pa je teta nameravala vzeti eno od sestra k sebi. Oče je pri mizi sredi obeda odložil žlico in rekel: 'En dan v tednu ne bom jedel, da bo lahko Majda ostala doma.' Ni treba vsak dan jesti, lahko pa vsak dan ostanemo skupaj. Stvari iz otroštva ima človek v sebi kot aksiome, dejstva, ki ti jih ni treba dokazovati in preprosto zmeraj držijo. Zelo velikega pomena je zdravo otroštvo, kjer dobimo izkustvo, da nas ima nekdo rad. Spomini na otroštvo, ki ga čez leta idealiziramo, je človeški fundament. Če k temu dodaš še modrost narave, ki ti lahko vse da, lahko pa je tudi zelo kruta, in vse spraviš v svojo podzavest že v otroštvu, potem ti teh stvari tudi kot odraslemu ni težko sprejemati. Imaš eno osnovno modrost, ki te varuje pred modernimi boleznimi kot so depresija, stresi.«

Med pariškimi smetarji in prostitutkami …

Nehote človek pomisli, kako je bila za družino njegova odločitev za duhovnika tudi stresna. Bil je namreč edini sin med kopico hčera. »Včasih se pohecam, da sem imel dovolj ženskega kloštra. O duhovnem poklicu človek sicer težko govori, ker gre verjetno za splet okoliščin, pa božje milosti, najbrž tudi družinske molitve, pobožnosti, sodelovanja v župniji. Gojka takorekoč stoji na naši zemlji. Če človek živi na nekem posvečenem prostoru, se vse to nekako v življenju pretaka po sistemu veznih posod. Po maturi sem sicer razmišljal, kaj bi. Šel sem malo vandrat po svetu, a na koncu pristal na istem nazaj.« Za besedico vandranje se skriva veliko zanimivih dogodivščin. V Parizu je na primer delal kot smetar, se družil s klošarji, hkrati pa pomagal študentki, ki je za izdelavo diplomske naloge potrebovala intervjuje s prostitutkami. »Spoznal sem segment ljudi, ki jih včasih tudi kot duhovnik srečuješ in jih, če jih ne bi prej spoznal, ne bi mogel razumeti. Osnovni problem življenja v družbi je spoštovanje. Tu imamo bolj ali manj vsi probleme. Izkustev, ki sem jih dobil s smetarji na ulicah, ne bi zamenjal za izkušnje, ki bi jih dobil kot kak natakar v mestnem hotelu.«

… med nebom in zemljo

V svojem življenju je dobil še vsaj dve veliki življenjski izkušnji. Takrat, ko se je »zaplezal« v planinah in bil že prepričan, da je vsega konec, dokler ni sezul superg in našel odrešilne špranje v skali. Ali takrat, ko so ga ob reševanju drugega brzice odnesle po slapu navzdol in je ob pogledu na sončne žarke, ki so ga božali pod vejami vrbe, že pomislil, da je v nebesih … »Doživetje, ko se srečaš s smrtjo, bi privoščil vsakemu, ker takrat dobiš milost spoznanja relativnosti določenih stvari. Kaj je v življenju bistveno, kaj naj nam nekaj pomeni, kaj pa je nepomembno, ko se človek bori le za 'mušice'. Ko visiš med življenjem in smrtjo, vidiš, koliko stvari je balasta v našem življenju. Na kaj si lahko ponosen, kaj lahko pustiš za sabo. Vsaj tako spoznaš, kaj je pomembno, da življenje lahko osrečuje,« je zaključil p. Pavle.

 

Rozmari Petek

Foto: Jure Vovk





0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Vojnik!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Ogledalo
Številka: 113
Izšla: 08.12.2016
Poglej Pdf

Bodite prvi pri oddaji mnenja.