Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za sreda, 25.01.2017

pretežno jasno
Ponoči bo zmerno do pretežno oblačno, prehodno se bo nekoliko pooblačilo tudi v višjih legah in na Primorskem. Tam se bo burja nekoliko okrepila. Ponekod na jugu bo občasno lahko naletaval sneg. Najnižje jutranje temperature bodo od -12 do -6, na Primorskem okoli 0 stopinj C.
-10°C | -2°C
četrtek, 26.01.2017
-10°C | 0°C
petek, 27.01.2017
-9°C | 0°C
sobota, 28.01.2017
-12°C | 6°C
Opozorila
Torek, 24.1.2017 ob 18h
Dodatnega opozorila ni.
-10°C
-2°C
pretežno jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Obvestila Ostalo

Mednarodni dan starejših 2014


OSTALO

| |
26.09.2014      16:20
A A

Mednarodni dan starejših 2014


V prvi polovici 2014 je v Sloveniji živelo 17,5 % oseb, starih vsaj 65 let. Večji delež so predstavljale ženske.


Deli:

»Vsi smo ena generacija!« je geslo letošnjega Festivala za tretje življenjsko obdobje. Ta bo letos organiziran v Ljubljani že štirinajstič. Prvi oktober je za mednarodni dan starejših razglasila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1990. Na ta dan je starejšim osebam doma in po svetu namenjena posebna pozornost. Poudariti je treba, da družbo soustvarjamo vse generacije in da smo vse med seboj povezane in medsebojno odvisne. Zato so tako prireditev letos (v aprilu) že drugič organizirali tudi v Mariboru.

 

Starejši prebivalci 

Število starejših prebivalcev se vztrajno povečuje. O staranju prebivalstva govorimo, ko se delež prebivalcev, starih 65 ali več let, med vsemi prebivalci povečuje. Med prebivalci Slovenije je bilo v prvi polovici leta 2014 17,5 % starejših ali 0,2 odstotne točke več kot konec leta 2013 in 0,5 odstotne točke več kot konec leta 2012. Delež starejših moških med vsemi prebivalci (moškimi) je bil znova nižji (14,3 %) od deleža starejših prebivalk med vsemi prebivalkami (20,6 %). Med državami članicami EU je imela največji delež starejših prebivalcev Italija (21,2 %). 

Za Slovenijo je značilno, da ima že od sredine leta 2003 več starega (tj. oseb, starih 65 ali več let) kot mladega prebivalstva (tj. otrok do 15. leta). Delež prebivalcev, mlajših od 15 let, je v prvi polovici leta 2014 znašal 14,6 %, delež prebivalcev, starih 65 ali več let, pa 17,5 %. Indeks staranja (ta pove, v kakšnem razmerju sta si število oseb, starih 65 ali več let, in število oseb, starih manj kot 15 let) je dosegel vrednost 119,6. To pomeni, da je v Sloveniji živelo na 100 prebivalcev, mlajših od 15 let, skoraj 120 prebivalcev, starih 65 ali več let. Razlike med spoloma so bile zelo izrazite. Med žensko populacijo je bil namreč delež starejših v primerjavi z mladimi veliko večji (indeks staranja: 146,4) kot med moško populacijo (na 100 moških, mlajših od 15 let, je živelo 94 moških, starih 65 ali več let).

 

Upokojenci v Sloveniji 

Intenziteta staranja prebivalstva se kaže tudi v povečevanju števila prejemnikov pokojnin. V Sloveniji je bilo v letu 2013 po podatkih ZPIZ mesečno povprečno 602.311 uživalcev starostnih, predčasnih, invalidskih, družinskih, vdovskih ali delnih starostnih pokojnin iz obveznega zavarovanja, to je 16.903 upokojencev ali 2,9 % več kot v letu 2012. Povprečno število starostnih upokojencev se je v letu 2013 glede na leto 2012 povečalo za 16.274 ali 4,1 %, število invalidskih upokojencev pa se je zmanjšalo za 1.023 ali 1,1 %; število družinskih in vdovskih upokojencev skupaj se je povečalo za 1.558 ali za 1,7 %. Povprečno število uživalcev delnih pokojnin se je povečalo za 94 ali 23,6 %. Med vsemi upokojenci je bilo največ starostnih upokojencev: 69,4 %; med temi je bilo 48,6 % moških in 51,4 % žensk. Med invalidskimi upokojenci je bilo 60,5 % moških in 39,5 % žensk. 


Dosežena starost ob upokojitvi in zaslužena pokojnina 

Starost uživalcev starostne pokojnine v pretežni meri določajo za njeno pridobitev predpisani pogoji, na upokojevanje pa zelo vplivajo tudi napovedane spremembe predpisov ter zaostrene gospodarske in finančne razmere, ki se trenutno odražajo na trgu dela. Za pridobitev starostne pokojnine sta predpisani pokojninska doba in starost. Moški morajo imeti 40 let pokojninske dobe, stari pa morajo biti najmanj 58 let in 8 mesecev. Ženske, ki želijo uveljaviti pravico do starostne pokojnine, morajo imeti 38 let in 8 mesecev pokojninske dobe, stare pa morajo biti najmanj 58 let in 4 mesece. Doba prejemanja pokojnine (tj. čas od upokojitve do smrti) se je pri starostnih upokojencih v obdobju od 2004 do 2013 podaljšala, pri moških na 16 let in 8 mesecev, pri ženskah pa na 22 let in 8 mesecev. 

Po podatkih Zpiza je povprečna mesečna pokojnina brez odtegnjene akontacije, izplačana v obdobju januar–december 2013, znašala nekaj več kot 560 evrov. Od primerljive povprečne mesečne pokojnine, izplačane v obdobju januar–december 2012, je bila nižja za 0,1 %. Povprečna mesečna starostna pokojnina je bila enaka povprečju prejšnjega leta, povprečni zneski drugih vrst pokojnin pa so bili nižji od povprečja prejšnjega leta: invalidskih za 0,6 %, vdovskih in družinskih pa za 2,5 %. Cene življenjskih potrebščin so se v obdobju januar–december 2013 v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta zvišale za 1,8 %. Realna vrednost pokojnin pa se je znižala že četrto leto zapored: v letu 2012 za 3,5 %, v letu 2011 za 1,4 % in v letu 2010 za 0,7 %. 

Po podatkih Umarja je Slovenija za vse pokojnine namenila približno desetino BDP. Od držav članic EU nameni največji delež izdatkov za pokojnine Italija, približno 16 % ali približno 3 odstotne točke več od povprečja EU. 


Aktivni starejši 

V zadnjem času pogosto slišimo besedno zvezo »aktivno staranje«, s katero se želi poudariti, da starost še zdaleč ni le odvisno in nedejavno obdobje življenja. To lahko razumemo kot neprekinjeno udejstvovanje na ekonomskem, socialnem, kulturnem in civilnem področju, kot nadgradnjo že doseženega in ne le kot podaljšanje fizične aktivnosti ostarelih ali podaljševanje zaposlenosti. Starejši svoj prosti čas preživljajo na različne načine, čedalje več jih uporablja tudi računalnike in splet. V prvi četrtini leta 2013 je računalnik uporabljalo 25 % oseb, starih 65–74 let, večina teh je uporabljala tudi splet. Med temi jih je 18 % uporabljalo splet za branje novic, časopisov in revij, 16 % za pošiljanje in prejemanje sporočil po elektronski pošti in prav tako 16 % za iskanje informacij, povezanih z zdravjem. 


Oskrbovanci v domovih za starejše 

Zaradi izrazitejšega staranja prebivalstva v Sloveniji je tudi povpraševanje po možnostih za bivanje ali oskrbo v domovih za starejše čedalje večje. Socialne mreže so za starejše osebe dragocene in koristne, skupno bivanje z drugimi ljudmi pa je koristno za starejše in mlajše generacije. Potreba posameznikov po pomoči se z visoko starostjo veča. Število oskrbovancev v domovih za starejše se povečuje; v letu 2013 je v domovih bivalo 16.554 oseb, starih 65 ali več let, od tega 24,1 % moških in 75,9 % žensk. Med oskrbovanci v teh domovih so bili moški številnejši do starosti 69 let. V vseh višjih starostnih skupinah so bile številnejše ženske, zlasti med osebami, starimi 80 ali več let; med temi je bilo žensk 82,2 %, moških pa 17,8 %; v primerjavi s prejšnjim letom se je delež žensk med najstarejšimi oskrbovanci (80 ali več let) znižal za 0,5 odstotne točke. 

Najpogostejši razlog za sprejem v dom je bila v letu 2013 starost prosilcev, ki so bili bolni (66,7 %). Oskrbnino v domovih za starejše so večinoma plačevali oskrbovanci sami (36,3 %) ali s pomočjo svojcev (29,1 %). 

Med vsemi oskrbovanci domov za starejše je bilo tedaj največ oskrbovancev z zahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki so v celoti potrebovali neposredno osebno pomoč (III. kategorija; 44,3 %). Sledili so oskrbovanci, ki zaradi starosti ali drugih razlogov, ki spremljajo starost, niso bili v celoti sposobni za samostojno življenje in so potrebovali delno neposredno osebno pomoč (I. kategorija; 25,1 %), nato oskrbovanci z zmernimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki so potrebovali delno neposredno osebno pomoč (II. kategorija; 19,3 %), in oskrbovanci z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ki so zaradi starostne demence ali sorodnih stanj potrebovali delno ali popolno osebno pomoč in nadzor (IV. kategorija; 11,3 %). 

V posebnih socialnovarstvenih zavodih je v letu 2013 bivalo 2.178 oskrbovancev. Med temi jih je bilo 32,2 % starih 65 let ali več. 



Nekaj drugih zanimivih informacij 

Starejši prebivalci so izpostavljeni največjemu tveganju revščine. Stopnja revščine v Sloveniji je v letu 2013 znašala 14,5 %, kar pomeni, da je pod pragom tveganja revščine živelo 14,5 % ali približno 291.000 oseb, in med temi je bilo 22 % oseb, starih 65 ali več let. Pri starejših moških je znašala stopnja tveganja revščine 13,2 %, kar je nižje od slovenskega povprečja, pri ženskah pa je bila 25,5 %. Glede na velikost in sestavo gospodinjstva je revščina v letu 2013 najbolj ogrožala enočlanska gospodinjstva starejših žensk (42,1 %). 

Največ oseb, starih 65 ali več let, je v letu 2014 imela goriška statistična regija, 19,2 %, najmanj pa jugovzhodna Slovenija, 16,4 %. V vsaki od regij je bilo med prebivalci v starostni skupini 65 ali več let število upokojenk višje od števila upokojencev. Delež prebivalcev, starih 65 ali več let, med prebivalci posamezne občine je bil v prvi polovici leta 2014 največji v občini Kostel (28,2 %), najmanjši pa v občini Zavrč (10,4 %). Delež najstarejšega prebivalstva (80 ali več let) med starejšimi je bil največji v občini Gornji Grad (37,9 %), najmanjši pa v občini Log - Dragomer (16,4 %). Največ oseb, ki so dosegle 100 ali več let, je imela občina Ljubljana: 54 (47 žensk in 7 moških). 

V juniju 2014 je bilo med osebami, starimi 65 ali več let, 2.050 ali 0,3 % delovno aktivnih oseb. Za primerjavo: v starostni skupini 60–64 let je bilo delovno aktivnih še nekaj več kot 13.650 oseb. Registriranih brezposelnih oseb v starostni skupini 60 ali več let je bilo nekaj več kot 4.100. Delovno aktivne osebe, stare 65 ali več let, so delale v različnih dejavnostih. Delež teh oseb je bil največji v dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, sledili sta dejavnosti zdravstvo in socialna varnost ter izobraževanje.

V Sloveniji doživi zelo visoko starost razmeroma malo prebivalcev. V prvi polovici letošnjega leta je bilo starih 100 ali čez 100 let 238 prebivalcev, od tega 37 moških in 201 ženska.

Najpomembnejše zdravstvene težave moških in žensk v starosti 65 ali več let so bolezni srca in ožilja: vsak deseti toliko star prebivalec obišče enkrat v letu splošnega zdravnika zaradi zvišanega krvnega tlaka, vsak dvanajsti zaradi bolezni srca in ožilja, vsak petindvajseti obišče splošno ambulanto zaradi ishemične bolezni srca in vsak petdeseti zaradi možganske kapi. Obolevnost moških, starih najmanj 65 let, je bila, če jo merimo s hospitalizacijami, za tretjino višja kot obolevnost enako starih žensk.

Demenca prizadene okoli odstotek oseb, starih 60 ali več let, in 30–45 % oseb, starih 85 ali več let. Število obolelih za demenco, eno najpogostejših duševnih motenj starejših, se s staranjem povečuje. Med obolelimi je več žensk kot moških, kajti ženske teh let so številnejše od moških. 


Demografske napovedi za Slovenijo

Slovenija šteje danes nekaj več kot 2.062.000 prebivalcev. Do leta 2045 naj bi nas bilo po Eurostatovih projekcijah prebivalstva po starosti EUROPOP2013 nekaj več kot 2.076.600, od tega naj bi bilo 29,0 % starejših. Število prebivalcev Slovenije naj bi po letu 2045 začelo upadati, vendar naj bi se število starejših povečevalo vse do leta 2055, ko naj bi jih bilo 30,1 %, med temi pa naj bi bilo najstarejših, tj. starih 80 ali več let, 38,3 %. Kazalnik pričakovanega trajanja življenja ob rojstvu naj bi za dečke, rojene v letu 2045, znašal 81,8 leta, za deklice, rojene istega leta, pa 87,0 leta.

 

Avtorica: 

Jerneja Čuk

 




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Vojnik!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Ogledalo
Številka: 113
Izšla: 08.12.2016
Poglej Pdf
Koledar dogodkov Preglej vse
Januar 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2
24.01.2017
Danes ni dogodkov.
25.01.2017 | Ostalo
Delavnica Repair Cafe
25.01.2017 | Tečaji in delavnice
DELAVNICA: KAKO DOBITI SLUŽBO
25.01.2017 | Ostalo
Delavnica Repair Cafe
25.01.2017 | Tečaji in delavnice
DELAVNICA: KAKO DOBITI SLUŽBO

Bodite prvi pri oddaji mnenja.