»Kraju, v katerem živiš, je treba nekaj dati«

Lanski prejemnik bronastega grba Občine Vojnik, Milan Dobovišek, je po rodu Celjan, na Frankolovo, konkretneje na Bezenškovo Bukovje, pa ga vežejo že njegova otroška leta, ko je kot kratkohlačnik zahajal na očetov vikend. Pred desetletjem sta hiško z ženo Metko dogradila v hišo in v decembru 2006 sta čez noč sprejela odločitev in mesto zamenjala za deželo. Všeč jima je tukaj, še zlasti jima življenje popestrita vnučka, ko prideta na obisk. Hkrati pa ju navdušuje pripravljenost podeželskega življa za prostovoljno delo v korist družbene skupnosti, ki je po njunem prepričanju na deželi veliko večja kot v mestu.

Človek s posebnimi znanji

Neni, kot ga večinoma kličemo, je dipl. elektroinženir, ki se v podjetju KOVA, d. o. o., Celje, katerega ustanovitelj in direktor je, poklicno ukvarja z varnostjo in zdravjem pri delu. »Ves čas delamo na področju projektiranja požarne varnosti, kasneje smo dejavnost širili še na ekologijo in gradbene zadeve. Strokovno in kot predsednik društva delujem tudi v Društvu varnostnih inženirjev Celje. Z znanji in izkušnjami iz mojega poklicnega področja rad pomagam tudi izven službenega okolja, saj vem, kako je treba k zadevam pristopiti, da v poplavi zakonodaje zainteresirani čimprej in brez nepotrebnih stroškov pridobijo potrebno dokumentacijo.«

Svetovalec, donator, dober sosed …

Brez dvoma Dobovišek živi v simbiozi s svojim krajem, je človek akcije, njegovo aktivno ali podporno članstvo v številnih društvih v kraju in tudi izven, je tako enim kot drugim v zadovoljstvo. »V življenje kraja se je treba nekako vključiti, midva z ženo s tem nisva imela problema. V to sem pripravljen vložiti tudi nekaj časa, kakšen finančni delež, če pa lahko v prostem času pomagam komu rešiti še kakšne zapletene upravne zadeve, sem pa še toliko bolj zadovoljen. Tako sem med drugim pomagal pri graditvi paviljona na Frankolovem, prizidka h gasilskemu domu, sodeloval sem pri povišanju cerkvenega zvonika in obnovi strehe na cerkvi na Frankolovem (je boter obeh obnov, op. p.). Rad vidim, da se v kraju nekaj dogaja. V naši gorci oz. vinogradu že par let prirejamo star običaj postavljanja klopotca - Klopotčevanje, ki sicer poteka pod okriljem Društva Talon. Prireditev je odprtega tipa, nanjo pa povabimo še vse sovaščane in tako skrbimo tudi za druženje s sosesko. Za svojo dušo oz. za 'polnjenje akumulatorjev' pa si v vasi zadnje čase urejam nekakšen muzej starodobnikov, in če le morem, 'skočim' za uro ali dve v garažo in uživam v 'šraufanju'. Problem je le čas, dan in mesec sta vedno prekratka, zato delam, kolikor uspem.«

Občinski grb je veliko priznanje

»To se mi zdi prava zahvala in potrditev mojega dela, saj za prostovoljne dejavnosti plačila nikoli ne pričakujem. Tudi tistega pol variabilnega odstotka dohodnine namenim kraju. Prav je, da se ljudje glede na zmožnosti vključujejo v življenje svojega kraja in hkrati opažam, da je ta čut pri nas dobro razvit in uspešno funkcionira. Iz leta 2006 že imam grb Mestne občine Celje, ki sem ga 'prislužil' z delom na področju ekologije.«

Milan Dobovišek in njegova žena Metka Lah Dobovišek

Načrtov in idej ne zmanjka

»Načrtov imam veliko, vendar včasih poskušam tudi kaj izpreči in postopoma vključevati mlade, zlasti na strokovnem področju, čeprav imam do upokojitve še celih 10 let. Sicer pa z ženo upava, da bova sodelovala pri zadevah, ki se dogajajo okoli naju in da bova tudi v bodoče povabljena v akcije v kraju. Ob otvoritvi Tončkove poti, ki bo v letošnjem maju, nameravam pripraviti otvoritev 'muzeja' in predstavitev starodobnikov. V ta namen sem kupil garažo v neposredni bližini Bezenškove rojstne hiše. Ker je moj oldtajmerski avtopark še dokaj skromen, bodo dogajanje s svojimi eksponati obogatili moji prijatelji in sočlani iz Kluba starodobnikov iz Slovenske Bistrice. S tem bomo pohodnikom, obiskovalcem in tudi gostom iz Bolgarije popestrili ta pomemben dogodek, posvečen 160-letnici rojstva Antona Bezenška.«

Ni bojazni, da bi se naš nagrajenec znašel v primežu dolgočasja. Njegova zagnanost, sproščenost in dobra volja ga vse prej kot ždeti za zapečkom, vodijo med ljudi, v akcijo za dobrobit kraja in vseh, ki ju obdajajo.

Sonja Jakop