Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za četrtek, 08.12.2016

jasno
Ponoči bo pretežno jasno, po nižinah bo večinoma nastala megla.
-6°C | 11°C
petek, 09.12.2016
-6°C | 13°C
sobota, 10.12.2016
-6°C | 12°C
nedelja, 11.12.2016
-4°C | 9°C
Opozorila
Sreda, 7.12.2016 ob 16h
Dodatnega opozorila ni.
-6°C
11°C
jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Obvestila Ostalo

Debelost močno vpliva na zdravje


OSTALO

| |
03.06.2014      1:08
A A

Debelost močno vpliva na zdravje


Piše: prim. Jana Govc Eržen, dr. med., vodja Zdravstvene postaje Vojnik - Dobrna


Prim. Jana Govc Eržen, dr. med.
Prim. Jana Govc Eržen, dr. med.
Deli:

Debelost je presnovna bolezen, za katero je značilno čezmerno kopičenje maščob v maščobnem tkivu do te mere, da prizadene zdravje posameznika. Za ugotavljanje stanja prehranjenosti, podhranjenosti, čezmerne prehranjenosti in debelosti uporabljamo izračun indeksa telesne mase (gre za razmerje med telesno težo v kilogramih in kvadratom telesne višine), za ugotavljanje trebušne debelosti pa merjenje obsega pasu.

Klasifikacija stanja prehranjenosti v povezavi z indeksom telesne mase (ITM); gl. tabelo 1 v prilogi.

 

Pazite na obseg pasu

Za ugotavljanje visceralne (trebušne) debelosti in s tem povečanega tveganja za nastanek bolezni srca in žilja, sladkorne bolezni tipa 2 in nekaterih vrst raka merimo obseg trebuha v višini popka, ki naj bo pri moškem manjši od 94 cm in pri ženskah manjši od 80 cm. Pri obsegu pasu, ki je pri moških večji od 102 cm in pri ženskah večji od 88 cm, tveganje za nastanek bolezni srca in žilja zelo poraste.

 

Debelost povzroča tudi raka

Debelost je povezana s povečanim tveganjem za nastanek sladkorne bolezni tipa 2, različnih vrst raka, zvišanega krvnega tlaka ter bolezni srca in žilja. Prav tako predstavlja dejavnik tveganja za nastanek jetrnih bolezni, žolčnih kamnov, ortopedskih zapletov, dermatoloških sprememb, nevroloških in hormonskih motenj in psihosocialnih posledic. Epidemiološke in eksperimentalne raziskave kažejo, da je debelost v povezavi s preobilno in energijsko gosto hrano ter telesno nedejavnostjo vodilni dejavnik tveganja pri nastanku različnih oblik raka, predvsem raka na maternici, debelem črevesu, ledvicah, trebušni slinavki, požiralniku, raka na dojkah v obdobju po menopavzi pri ženskah, limfoma in levkemije.

 

Kaj svetujemo osebam, ki želijo shujšati?

Od leta 2001 poteka v Sloveniji Nacionalni program primarne preventive srčno‑žilnih bolezni na primarni ravni zdravstvenega varstva (NPPPSŽB). V okviru omenjenega programa se v preventivnih centrih uspešno izvajajo zdravstveno‑vzgojne delavnice za zdravo hujšanje, v katerega se lahko brezplačno vključijo vse osebe z osnovnim zdravstvenim zavarovanjem. Delavnice zdravega hujšanja že vrsto let izvajamo tudi v ZP Vojnik v okviru treh referenčnih ambulant.

 

Pomembno

Izguba 5–10 odstotkov telesne mase dokazano izboljša zdravje. Zdravo hujšanje vključuje postopno izgubo telesne mase (0,5‒1 kg na teden), ki jo dosežemo z zmanjšanim vnosom energije s hrano, vsaj 150 minutami zmerne telesne aktivnosti na teden in spremembo vedenjskega sloga. Dieta z manj maščobami je standardni pristop k zmanjševanju telesne teže. Skupni vnos maščob naj bi zavzemal med 25 in 35 % celotne dnevne energijske potrebe. Alkohol je velik vir kalorij in z zmanjšanjem uživanja bi lahko pomembno prispevali k nadzoru telesne teže. Pri hujšanju priporočamo uživanje vode.

Pri hujšanju ne smemo stradati, zagotoviti moramo vnos vseh osnovnih hranil, vitaminov in mineralov. Zmanjšati moramo količino zaužite hrane in s tem količino zaužitih kalorij. Uživamo pet obrokov dnevno, iz prehrane izločimo odvečne maščobe, sladke in slane prigrizke. Dolgoročno bomo pri hujšanju uspešni le, če bo spremenjenemu načinu prehranjevanja pridružena tudi telesna dejavnost.

 

Na Celjskem največ čezmerno hranjenih

Izsledki raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog kažejo trend naraščanja debelih ljudi v Sloveniji. Najvišji delež čezmerno hranjenih je v vaškem okolju, kjer je tudi najvišji delež debelih, a se delež debelih povišuje tudi v mestnem okolju. Največ čezmerno hranjenih ljudi je v vzhodnem in osrednjem delu Slovenije, debelih pa v vzhodnem delu Slovenije. Najmanj čezmerno hranjenih je v koprski regiji, največ v celjski. Delež debelih je najvišji v murskosoboški in ravenski regiji, najnižji pa v novogoriški regiji. 

 





Priloge:
MS Office Word 2007-2010
tabela1.docx
26391_tabela1.docx (12,63 KB)

Prenesi vse
0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Vojnik!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Ogledalo
Številka: 112
Izšla: 22.09.2016
Poglej Pdf

Bodite prvi pri oddaji mnenja.