Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za sobota, 03.12.2016

pretežno jasno
Danes bo zmerno do pretežno oblačno, nekaj sonca bo predvsem na severovzhodu države. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature bodo od 2 do 5, na Primorskem do 10 stopinj C.
-5°C | 5°C
nedelja, 04.12.2016
-4°C | 4°C
ponedeljek, 05.12.2016
-5°C | 7°C
torek, 06.12.2016
-4°C | 10°C
sreda, 07.12.2016
-3°C | 7°C
Opozorila
Sobota, 3.12.2016 ob 8h
Dodatnega opozorila ni.
-5°C
5°C
pretežno jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Obvestila

Mednarodni dan družin


OBVESTILA

| |
14.05.2012      11:29
A A

Mednarodni dan družin


V družinah, ki jih sestavljajo starši (eden ali oba) in otroci, živi več kot polovica prebivalcev Slovenije. V vsaki 25. dvostarševski družini vsi otroci niso skupni biološki otroci obeh staršev.


Vir: http://www.dotikmavrice.si/svetovanje.php?idm=57&a=12
Vir: http://www.dotikmavrice.si/svetovanje.php?idm=57&a=12
Deli:

15. maj – svetovni dan družine

Praznovanje dneva družine je uvedla Generalna skupščina Združenih narodov, ki je leta 1993 proglasila 15. maj za mednarodni dan družine. Geslo letošnjega Mednarodnega dneva družin je:Zagotavljanje ravnotežja med delom in družino. V Sloveniji se je s prizadevanji Zveze družin pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) uveljavil tudi Teden družin (v času od 15. do 22. maja), ki pomeni poleg posebnih akcij, prireditev in dogodkov za družine na lokalnem nivoju tudi teden osveščanja javnosti o vlogi in pomenu družine.

 

Kaj je družina?

Statistična definicija družine je že ves čas usklajena z mednarodnimi priporočili za popise prebivalstva. Družina je opredeljena kot življenjska skupnost najmanj dveh oseb v okviru zasebnega gospodinjstva. To pomeni, da osebe, ki živijo same (1. 1. 2011 jih je bilo v Sloveniji skoraj 267.000 ali 13 % vseh prebivalcev), statistično sploh ne morejo biti družina.

 

Družina je lahko sestavljena samo iz ene generacije (mož–žena, zunajzakonska partnerja) ali iz dveh zaporednih generacij (starši–otroci). V gospodinjstvih, v katerih prebivajo tri ali več generacij, se družine začnejo statistično tvoriti pri najmlajši generaciji. V gospodinjstvu, v katerem prebivajo oče, njegova hči ter vnuk, pripadata enostarševski družini hči in vnuk, oče pa statistično ni družinski član. V gospodinjstvih z vsaj dvema članoma samo 68.000 prebivalcev (3,9 %) – ne glede na morebitne sorodstvene vezi do drugih članov – ni istočasno tudi član družine. Predpogoj za pripadnost gospodinjstvu in posledično statistični družini je sicer prebivanje v istem stanovanju.

 

Podatki o družinah so se v Sloveniji do leta 2002 zbirali samo s terenskimi popisi prebivalstva na deset let. V letu 2011 (stanje 1. januar) pa smo v Sloveniji podatke o gospodinjstvih in družinah prvič pripravili iz administrativnih virov v okviru Registrskega popisa.

 

Več kot polovica prebivalcev živi v družinah, ki jih sestavljajo starši in otroci

 

1. januarja 2011 je bilo v Sloveniji 567.347 družin z 1,663 milijona članov (81 % prebivalcev). V družinah enega ali dveh staršev z otroki (vseh je 342.000) živi 55,5 % prebivalcev; najpogostejša je štiričlanska družina (107.000). Vsaka četrta družina je brez otrok (138.000 družin); v njej sta dva člana (mož in žena oziroma zunajzakonska partnerja).

 

Za Slovenijo je še vedno značilno tudi sobivanje več generacij v istem gospodinjstvu, tako da sta v 7 % gospodinjstev z družino (ta gospodinjstva imajo tudi največ članov, v poprečju skoraj 6) vsaj dve statistični družini. Najpogosteje gre za sobivanje družine staršev ter družin(e) njihovih otrok. Taka gospodinjstva so bolj značilna za nemestna območja (60 %); med njimi jih tri četrtine prebiva v enostanovanjski stavbi (hiši).

 

V gospodinjstvih pa poleg družinskih članov lahko prebivajo tudi različni sorodniki oziroma nesorodniki. V tem primeru govorimo o razširjenem gospodinjstvu. Največkrat (skoraj 60 %) med družinske člane v takem gospodinjstvu ne sodijo starš ali tast/tašča (pogosto ovdovel), nesorodniki (25 %) ter neporočeni bratje/sestre brez otrok (7 %).

 

Vsaka četrta družina je enostarševska

 

Čeprav je družin zakoncev z otroki v Sloveniji še vedno največ (237.000), pa se njihovo število že od leta 1991 zmanjšuje. Istočasno se povečuje število družin zakoncev brez otrok, ki so po številčnosti na drugem mestu (125.000). Glavni razlog so spremembe v življenjskem ciklu družine, ko odrasli otroci z vzpostavitvijo lastne družine postanejo člani novih družin. Družin zakoncev brez otrok, v katerih žena ni oz. še ni rodila, je samo 14.000.

 

Enostarševske družine predstavljajo četrtino vseh družin v Sloveniji (v letu 2002 jih je bilo 18,7 %), od tega je družin mater z otroki 21,1 %, družin očetov z otroki pa 4,1 %. V primerjavi z letom 2002 se je število družin mater z otroki povečalo za tretjino, število družin očetov z otroki pa za skoraj dve tretjini. Podatki o zakonskem stanu pa nam pokažejo, da sta vsaka šesta mati samohranilka in celo vsak četrti oče samohranilec poročena. Iz tega lahko sklepamo, da je delež enostarševskih družin zaradi prijave prebivanja na različnih naslovih precenjen.

 

V zadnjem desetletju se je najbolj povečalo število družin zunajzakonskih partnerjev z otroki (z 29.000 na 49.000). Zunajzakonske skupnosti predstavljajo 10,8 % vseh družin v Sloveniji (v letu 2002 je bilo takih družin 7,6 %). Slovenija se je po deležu družin zunajzakonskih partnerjev že v letu 2002 uvrščala v sam vrh držav članic EU.

 

V povprečni slovenski družini so manj kot trije člani

 

V letu 2002 je povprečna slovenska družina štela 3,1 člana, v letu 2011 pa 2,9 člana. Slovenske družine imajo povprečno 1,18 otroka, če pa upoštevamo samo družine, v katerih so tudi otroci (tri od štirih družin), pa 1,56 otroka. Prevladujejo družine z enim otrokom; takih družin je 54 %. Družin z dvema otrokoma je 37 %. Družine z velikim številom otrok so tako rekoč izginile (družin z 8 ali več otroki je samo 65). Upoštevati je treba, da popisna definicija otroka ni omejena s starostjo, zato imamo tudi otroke, ki so stari 70 ali več let, če živijo skupaj z enim ali obema staršema. Povprečno število otrok v posameznih tipih družin se v primerjavi z letom 2002 ni bistveno spremenilo; povečalo se je samo povprečno število otrok, ki živijo z neporočenima staršema (z 1,51 na 1,59).

 

Vsaka petindvajseta dvostarševska družina z otroki je vzpostavljena družina

 

V vzpostavljeni družini prebiva poleg obeh staršev (zakoncev oz. zunajzakonskih partnerjev) vsaj en otrok, ki ni njun skupen biološki otrok. Analiza vzpostavljenih družin, ki smo jo pripravili prvič, temelji na podatkih o materi in očetu otroka, ki jih vodi Centralni register prebivalstva (CRP), ter na statističnih podatkih o družinah bioloških staršev otrok. Pri analizi smo lahko upoštevali 281.958 družin oz. 98,4 % vseh družin zakoncev oz. zunajzakonskih partnerjev z otroki, za katere so bili na voljo podatki o bioloških starših vseh otrok v družini.

 

Vzpostavljene družine (skupaj jih je 11.509 oz. 4,1 %) lahko razdelimo v dve skupini:
  • vzpostavljene družine, pri katerih eden od bioloških staršev ni prebivalec Slovenije – te vzpostavljene družine so praviloma posledica smrti enega od staršev, drugi pa si je ustvaril življenjsko skupnost z novim zakoncem oz. zunajzakonskim partnerjem. Te vzpostavljene družine so najpogostejše in jih je 9.031;
  • vzpostavljene družine, ki so se oblikovale bodisi po razvezi zakonske zveze bodisi iz enostarševskih družin. Za to skupino družin velja, da eden od bioloških staršev prebiva drugje v Sloveniji kot njegovi biološki otroci iz te vzpostavljene družine. Teh vzpostavljenih družin je 2.478.
Vzpostavljene družine so veliko pogostejše v zunajzakonskih skupnostih (10,5 %) kot v zakonskih skupnostih (2,7 %). V 86 % vzpostavljenih družin so neskupni otroci biološki otroci ženske.

 

70 % prebivalcev, starih 0-39 let, prebiva skupaj z vsaj enim biološkim staršem

 

Tri četrtine prebivalcev imajo podatek vsaj o enem od svojih bioloških staršev, skoraj dve tretjini pa o obeh. Podatek o bioloških starših manjka za tri večje skupine prebivalstva:
  1. otroci, ki jim očetovstvo (še) ni priznano;
  2. tuji državljani;
  3. starejši prebivalci, katerih starši so umrli pred vzpostavitvijo CRP, zato jim enotna matična številka (EMŠO) ni bila dodeljena.
Delež prebivalcev, za katere so ti podatki na voljo, se zato najbolj zmanjšuje s starostjo. Tako ima do starosti 39 let 95 % prebivalcev podatek vsaj o enem biološkem staršu, med starejšimi od 50 let pa že manj kot polovica (pri starosti 69 let samo še tretjina). S starostjo se tudi povečuje verjetnost, da biološki starši niso več živi.

 

Zato smo pri tej analizi upoštevali le prebivalce, stare 0-39 let, ki imajo podatek o biološkem očetu ali biološki materi, ter ugotovili:
  • skupaj s svojima biološkima staršema jih v istem gospodinjstvu prebiva 70 % (51,0 % z obema, 18,8 % vsaj z enim);
  • biološka starša prebivata v Sloveniji v drugem gospodinjstvu (28,5 %) oziroma nista prebivalca Slovenije (praviloma, ker sta že umrla, lahko pa tudi živita v tujini) – 1,7 %.
Prebivanje skupaj z biološkima staršema oz. z enim od njiju je najbolj odvisno od družinskega položaja:

 

  • 97,5 % otrok v zakonskih skupnostih je bioloških otrok obeh zakoncev, 1,9 % pa samo enega od zakoncev;
  • 90,1 % otrok v zunajzakonskih skupnostih je bioloških otrok obeh partnerjev, 8,1 % pa samo enega od partnerjev;
  • s svojima biološkima staršema oz. z vsaj enim od njiju v istem gospodinjstvu prebiva 16,3 % prebivalcev, ki že imajo svojo družino; sobivanje s starši je najbolj tipično za matere samohranilke (39,4 %);
  • v enostarševskih družinah 2 % otrok prebiva v istem gospodinjstvu z obema biološkima staršema – gre za gospodinjstva razvezanih staršev, ki pa še vedno uradno prebivata skupaj.
Zaposlenost staršev v družinah z otroci, mlajšimi od 6 let, je zelo velika

 

V Sloveniji je 98.000 družin, v katerih je vsaj en predšolski otrok (mlajši od 6 let). Usklajevanje družinskega in poklicnega življenja je eden najpomembnejših pogojev za uveljavljanje enakih možnosti obeh staršev, še posebej pri zaposlovanju in na trgu dela. Na splošno zaposlenost žensk v Sloveniji presega zaposlenost žensk v državah EU. Slovenija je z deležem zaposlenih žensk v starosti 15-64 let na desetem mestu (61 %; povprečje EU-27 je 58,5 %).

 

V družinah z otroki, mlajšimi od 6 let, je zaposlenih kar 91 % očetov in 81 % mater. V treh od štirih družin z obema staršema sta zaposlena oba, izjemno majhno je število teh družin, kjer sta oba starša brezposelna (1 %). Najmanjša je zaposlenost mater samohranilk (71%), ker je med njimi tudi največ brezposelnih (14 %).

 

Po podatkih Ankete o delovni sili (spomladi 2010) je 15-dnevni očetovski dopust ob rojstvu najmlajšega otroka izrabilo 75 % očetov, trimesečni porodniški dopust pa 90 % mater. Leta 2010 je izrabilo pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva približno 9.000 staršev. Zaradi visoke stopnje zaposlenosti staršev in dobre organiziranosti varstva predšolskih otrok je v vrtec vključenih 75 % otrok. Vključenost otrok v vrtce narašča s starostjo otrok: med najmlajšimi je takih, ki obiskujejo vrtec, 40 %, med štiriletniki in petletniki pa čez 90 %. Še dodatno pa je na povečan vpis otrok v vrtce vplivala sprememba zakonodaje v letu 2008, s katero se zagotavljajo sredstva za sofinanciranje plačil staršev, ki imajo v vrtcu več kot enega otroka (t. i. brezplačni vrtec). 

 

Avtor: Danilo Dolenc

 

Vir: SURS





Povezani članki
0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Vojnik!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Ogledalo
Številka: 112
Izšla: 22.09.2016
Poglej Pdf
Koledar dogodkov Preglej vse
December 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
04.12.201 | Družabni dogodki
Merjenje krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krvi
04.12.201 | Ostalo
Praznični sejem na vasi
04.12.2016 | Ostalo
Miklavževanje v Pristavi

Bodite prvi pri oddaji mnenja.