Predstavil je svojo knjigo "Zdravnik zdravi, narava ozdravi", v kateri posreduje znanje o zdravilnih rastlinah tudi drugim. Vesel je, da njegov trud ne bo zaman, saj njegovo delo nadaljujeta njegov sin Andrej in hči Vesna, ki je bila ta večer tudi z nami. Z mamo sta Jožetovi nepogrešljivi spremljevalki, saj skrbita, da ima svoje pripravke, tinkture, mazila, čaje in knjige vedno s seboj. Na kmetiji Plavica na Muljavi pri Ivančni Gorici, kjer družina živi, jih gojijo, nabirajo, sušijo in iz njih delajo, kar so prinesli s seboj. Povabili so nas, da jih lahko obiščemo in kakšno prijetno urico ali celo popoldne preživimo v njihovi družbi ob nabiranju in spoznavanju zdravilnih rastlin, saj je tudi to del njihove dejavnosti. Za slovo nam je podpisal knjige, mi pa smo mu v spomin podarili zloženko in majico društva.
(SLIKA 1)
V nedeljo zvečer, 11. marca, smo se ponovno srečali, saj smo pripravili prireditev PODELITEV PRIZNANJA GRAJSKEGA VRTNARJA za leto 2011 in redni letni občni zbor. Društvo vsako leto razpiše temo, na katero potem krajani ustvarjajo, sadijo, obrezujejo, da bi si prislužili lepo grafiko gradu Lindek Jožeta Žlausa. Letos smo se odločili, da to priznanje podelimo na slovesen način, kot se za tako priznanje spodobi. Razpisnim pogojem so se najbolj približali člani družine Oberčkal iz Stražice 14/a, Frankolovo, ki svojo živo mejo oblikujejo, obrezujejo v obliki zelenega obzidja z ravnimi in okroglimi ploskvami. Tudi ostalo okolico hiše imajo zgledno urejeno. Priznanja so bili resnično veseli.
Na prireditvi smo podelili zahvale tudi kmetijam, ki vsako leto sprejmejo in pogostijo pohodnike novoletnega nočnega pohoda »Po poteh grajskih pravljic« na grad Lindek. Družini Karo, Operčkal in turistična kmetija Goršek morajo vsako novo leto, hočeš, nočeš, povabiti vso sorodstvo in sosede, da jim pomagajo pri pogostitvi od 400 do 600 pohodnikov, kolikor jih pride na ta tradicionalni pohod. Zahvalo je prejelo tudi PGD Frankolovo, ki tudi mora na delo že prvi dan v letu. Prireditev so lepo zaokrožili tudi mladi: Fides Karo s prelepim sopranom v spremljavi citer Špele Majcen, poskočni zvoki in ubrana pesem ansambla Te pa te, ki ga sestavljajo Matic Jošt, Nejc ter Albina s pomladno romantičnim recitalom.
SLIKA - grajski vrtnar in
Skup. Slika zahval
Večer smo nadaljevali z rednim letnim občnim zborom. V letu 2011 smo se člani društva zelo trudili, da smo v celoti realizirali predvideni program. Poleg prireditev, ki so bile lepo obiskane, smo se prijavili tudi na razpis Društva raznolikost podeželja za ureditev "Učne poti Antona Bezenška". Razpis predvideva ureditev poti s Frankolovega, mimo rojstne hiše A. Bezenška, Zidanice, cerkve v Črešnjicah, skozi Rove nazaj na Frankolovo in je dolga cca 8,4 km. Na poti bomo postavili posebno infrastrukturo – namesto klasičnih oglasnih tabl – ozvočene ptičje hišice, pred OŠ Frankolovo pa bomo uredili spomenik Antona Bezenška. Lepo sodelujemo z vsemi organizacijami in društvi v kraju, pa tudi izven. Po sprejetih poročilih smo predstavili tudi plan dela za letošnje leto, predsednica pa se je zahvalila za dobro delo članov IO, DK in NO, brez katerih zgoraj omenjenih dobrih rezultatov ne bi bilo.
V današnjem času pa si vsi zelo prizadevamo za vzgojo zelenjave in sadja na domačem vrtu, na katerem pa ne sme manjkati rož. V ta namen smo 15. marca na Frankolovo povabili Mirka Krašovca, da nam je ponovno osvežil spomin, kako je treba obrezati kivi in posejati ter posaditi zelenjavo. Spregovoril je tudi o ekološki pridelavi zelenjave in doma pridelanih semenih. Če pa nam ne bo uspelo, pa imamo še vedno alternativo - Vrtnarijo Krašovec, kjer se že dajo dobiti prve sadike. Njegov pomočnik Urban je pripravil krasne diapozitive različnih vrst rož, ki tudi ne smejo manjkati na balkonih in vrtovih. Iz obširnega seznama bo težko izbrati najlepše, saj je vsaka po svoje lepa in zanimiva. V prijetnem vzdušju so tudi udeleženci povedali svoje izkušnje in Mirka vprašali za dodatne nasvete. Spet je minilo, kot bi mignil.
Hvala Mirku Krašovcu za njegovo pripravljenost izobraževati ljudi, za njegovo energijo pri razlagi in dobro voljo, ki jo izžareva. Hvala tudi Urbanu, ki je v sliki prikazal to, kar je Mirko z besedami.
V soboto, 17. marca, smo vstali pa zares zgodaj. Uf ta budilka, že nekaj po 4. uri nas je vrgla s postelje. Že ob 5. uri smo se zbrali pri Pristovškovem križu in krenili proti Špičastemu vrhu. Člani našega društva že več kot 10 let hodimo gledat sončni vzhod na najbližnjo soboto prvemu pomladanskemu dnevu.
Mrak se je kmalu razblinil in ko smo šli proti vrhu, smo se ozirali na vzhod, da bi zagledali žarečo kroglo. Tiho smo se vzpenjali proti vrhu. Karli je že vlekel mehe svoje harmonike, Marica je takoj vskočila, ko se je utrudil. Družno sta pregnala oblake in sonce je v vsej svoji lepoti vzšlo pred našimi očmi. Kako veličasten občutek! Še eno gasilsko sliko in pot smo nadaljevali naprej po grebenu, nato pa smo se spustili proti kmetiji »Mark« v Lipo, kjer so nas prav po kraljevsko pogostili. Prava gobova juha, svež kruh in »štrudel« ter seveda domač čaj in kuhano vino. Hvala Markovim za vse pripravljeno in tako prijazen sprejem.
Poslovili smo se in odšli vsak na svoj dom z obljubo, da se naslednje leto zagotovo spet srečamo na jutranjem pohodu na Špičati vrh.
Irma Blazinšek
