Zaključni izlet letos malo drugače

IZLET PO PREKMURJU S KUHANJEM BOGRAČA. In res je bil drugačen, so ugotovili udeleženci izleta, člani Društva upokojencev Vojnik. Žal so morali kar veliko število interesentov pustiti doma. Na prvem postanku je dolgoletna predsednica Marjanca Krpan vse počastila s kavico. S svojim dobrim pecivom se je predstavil tudi sponzor številnih društev, Pekarna Geršak, ki je pred kratkim odprla prelep lokal z bogato ponudbo v Arclinu. V lepi zloženki sedanji lastnik, podjetnik Rafael Brance, ki je tudi zvesti član Vinogradniškega društva Vojnik, predstavi 80-letno tradicijo družine. Štirje rodovi družine Geršak dokazujejo, da se da s trdim in poštenim delom kljub najrazličnejšim menjavam oblasti in političnih sistemov obstati ter se še razvijati tudi za bodoče rodove. In to je plod domačega slovenskega znanja!

Zanimivo, da je bilo na avtobusu kar nekaj potnikov, ki so preživljali mladost v teh krajih. Za njih je bil ponovni obisk verjetno pravo doživetje. Jože Šabjan, rojen v Kobilju ob Madžarski meji, je celotnemu avtobusu doživeto pripovedoval: mladostne spomine, zgodovino, posebnosti, znamenitosti, znamenite rojake, recitiral pesmi in »kobiljsko himno« v domačem prekmurskem jeziku. Enako je v nadaljevanju storila tudi vodička domačinka Darja Hodnik. Prijazna gostoljubna župnika v preprosti evangeličanski cerkvi v Bodoncih ter župnik cerkve svete Helene v Pertočah, ki je opremljena z veliko umetnino mozaika patra Marka Rupnika, sta izletnikom vsak s svojega stališča podala veliko misli o življenju in veri. ENKRATNO! Pri obisku »Čebeljega gradiča« pa se je ob sendviču vino VOJNIČAN, dar Vinogradniškega društva Vojnik, še kako prileglo. Pij malo, pij dobro je njihov slogan. Zato ga je tudi hitro zmanjkalo.

V motelu ČARDA v Nemčavcih, ki je bil tudi organizator izleta, pa so letos prvič pripravili kuhanje bograča in peko palačink s pomočjo gostov. Vina, domačega sadnega soka in vode pa je bilo na pipici na razpolago neomejeno.

Za dobro razpoloženje in lepo pesem je poskrbel domači harmonikar. Najbolj pa so seveda »vžgale« prekmurske melodije. Najlepšo »Vsi so venci vejli« v moderni, hitri izvedbi pa je izvajalec prihranil za slovo od prijaznega osebja.

In ko se je po lepem sončnem dnevu sonce poslavljalo, so izletniki na avtobusu ugotavljali, da so v lepi pokrajini s prijaznimi domačini preživeli lep jesenski dan. Občutili so utrip pokrajine in ljudi, kot se zgodi le redko kdaj. Razšli pa so se z veliko željo, da se naslednje leto čili in zdravi spet odpravijo na pot.

Pavle Leskovar