Vsi, ki so prihajali malo pred osmo uro, so se čudili, da ni več zbranih. A prvi žarki so privabili na plan množice … Glavnina pohodnikov je odšla na pot me pol deveto in deveto uro. Veselo razpoloženje, obujanje spominov in še kakšen klic: »Pridi no, lepo bo!« Kolona se je lepo vila proti hribu Konjsko. Optimizem posameznikov je potrjevalo vedno večje število pohodnikov.

Narava nam je poklonila lep dan, sončen, brez vetra in dežja. Družine z majhnimi otroki, ki jih ni bilo malo, so dobre volje prihajale na Goro in prvi vtisi so bili dobri. »Stari znanci« tega pohoda so postali ob stojnici z žigi in obujali spomine na prvi pohod, ki je presenetil s številom ljudi in golažem, pa drugi, tretji ..., kjer je število še naraščalo. Predvsem pa je navdihujoče to, da je med pohodniki vedno več mladih, družin in obiskovalcev iz vse Slovenije. Spomnili smo se tudi tistih, ki jih ni več med nami. Žal narašča tudi njihovo število.

Okrog poldneva, ko je množica napolnila hrib, se je pridružil župnik iz Šmartnega v Rožni dolini. S prijazno besedo in hudomušno predstavitvijo je privabil v cerkev mnoge pohodnike.

Pevci in Štajerski rogisti so dodali sv. maši svoje. Hvala vam, spoštovani pevci, da tako pogosto obogatite naša planinska srečanja, in hvala vam, Štajerski rogisti, da se ob takih dogodkih veselite z nami, ne le s planinci, pač pa tudi s krajani, občani, gosti in drugimi obiskovalci vojniške občine!

Veselo druženje, petje in ples, pomenki in prijateljski klepeti so se nadaljevali do popoldneva. Tu in tam še kakšna fotografija in posnetek, »selfi« ... in pot proti Šmartnemu se je vila ...

Planinci smo še pospravili in uredili prostor na Gori ter zadovoljni ugotavljali, da je bilo pohodnikov več kot lani. Ko smo zapuščali ta hrib, ki je vsako leto ob tem času »naš«, sem se spomnila misli: »Hodi v hribe, ko je čas, ker prišel bo čas, ko ne bo več časa!«

Za PD Vojnik: Zvonka Grum

Foto: Rajko Sentočnik ml.