Logo MojaObčina.si
DANES
19°C
5°C
JUTRI
24°C
6°C
Oceni objavo

Srečanje Šentjurskih invalidov v Gorici pri Slivnici

Kot pravi pesnik Tone Pavček »si na svetu, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš sence«. In res, odganjali smo sence in v naših srcih je sijalo sonce, saj se je v dvorani zbralo več kot 300 invalidov. Težki invalidi so prišli s spremljevalci, nekateri sami. Veseli so bili drug drugega in stisk rok je potrdil, da se dolgo niso srečali. Njihove zdelane roke dokazujejo, da jim ni lahko, vendar so se jim oči svetile od vesela, radosti, sreče.
In kaj je sreča? Je sreča imeti denar? Je sreča biti zdrav in imeti denar? Je sreča biti zdrav in imeti veliko denarja? Res je, sreča je tudi to, da je človek zadovoljen, vesel in v dobri družbi. Dobra družba so ljudje, člani društva delovnih invalidov Šentjur, ki so se tradicionalno zbrali v Gorici pri Slivnici na srečanju. V prepolni dvorani se je čutilo, da se nam je obetal lep in nepozaben dan.

Ob uvodu so ljudske pevke in godec s Prevorja zapeli prelepo pesem. Pozdravil nas je predsednik gospod Božo Robič, ki je poudaril pomen druženja za invalide. Vsak ima svojo življenjsko zgodbo, vsak nosi s seboj težave, najhujše so seveda tiste, ki niso vidne, ki niso povedane, še manj pa slišane. Živijo v krajih, kjer se mnogo ljudi preživlja s kmetijstvom. Življenje kmečkih ljudi ni lahko. Največ ljudi si je invalidnost pridobilo skozi življenje zaradi trdega dela. Mnogo invalidov je že starejših, bolnih in na različne načine oviranih. Največkrat so s svojo bolečino doma sami.

Pomen takih druženj je zato še večji, saj imajo člani možnost izmenjati izkušnje, mnenja in tkati prijateljske vezi. Pozdravil nas je tudi predsednik KS Gorice pri Slivnici gospod Janez  Palčnik. Vesel je bil, da smo se člani zbrali v tako velikem številu in s tem potrdili pomen takih druženj. Člani tako tkemo prijateljske vezi, si izmenjujemo izkušnje in pripomorejo k boljšemu počutju in lajšanju velikih težav, ki jih invalidnost prinese.

Sledil je čas za sveto mašo, ki jo je daroval gospod Marko Šraml. Nit njegove pridige so bili invalidi, ki so na svoj način junaki, ki s svojo bolečino, s svojimi težavami in skrbmi pomagajo drug drugemu na različne načine. Tudi pesem zdravi in pesmi so odmevale po dvorani.

Prisotni smo dejavno sodelovali in peli prelepe pesmi. Družili smo se ob odlični hrani, pijači, glasbi in plesu. Pridni in neutrudni prostovoljci so se posvečali invalidom, ki so bili ponosni, da je ta dan njihov, da jim je posvečena pozornost in čas, da imajo možnost povedati in potarnati o svojem življenju, težavah in skrbeh. Pesem in dobra volja sta zdravilo, ki zdravi še tako globoke rane, bolečino in osamljenost.

Popoldan je kar prehitro minil in zadovoljni obrazi so povedali več kot tisoč besed. Marsikatera bolečina je izzvenela in marsikatera tableta je ostala neporabljena. Današnji dan je bil terapija za marsikoga.

Tudi sama sem pozdravila množico zadovoljnih in nasmejanih obrazov. Poudarila sem pomen tkanja prijateljskih vezi, druženja, ki je za marsikoga edino v  letu.

Navdušena in vzhičena sem bila nad delovno ekipo. Invalidi so poskrbeli, da so bili prisotni zadovoljni, veseli in s takim počutjem bodo lažje prenašali tegobe, ki jih spremljajo in s katerimi se dan za dnem srečujejo in spopadajo. Nihče ni bil lačen ali žejen, vsi pa so izžarevali zadovoljstvo in navdušenje nad nepozabnim srečanjem. Da je bilo veselje popolno, so poskrbeli glasbeniki, oder je bil skoraj premajhen za tiste, ki so ob petju tudi zaplesali. Vsi smo si bili enotni, da nam takih druženj, ki zdravijo dušo in telo, primanjkuje. Izražali so hvaležnost organizatorjem, posebno pa predsedniku Božu Robiču, ki vsako leto poskrbi, da se vsaj enkrat v letu naužijejo kot zraka njim potrebno, razvedrila in srečanja s soinvalidi in prijatelji.

 

Na veselo snidenje prihodnje leto ob 10. obletnici srečanja invalidov v Slivnici.

 

Dragica Mirnik,

predsednica Celjske koordinacije

Foto: Gorazd Mesarič

Oglejte si tudi