Tradicionalni pohod
V soboto, 15. oktobra, so vodniki društva vodili tradicionalni pohod, ki se je zaključil s kostanjevim piknikom na Koči pri Tomažu. Vreme je bilo … Zbralo se je lepo število pohodnikov z obilo dobre volje, ki so krenili proti cerkvi sv. Florjane. Viktorjev vrisk z vojniškega hriba je bil pozdrav v oblačni dan. Nedaleč od cerkve nas je Peter pričakal s prvo pomočjo in pot nas je vodila proti Ilovci, skozi gozd proti Malim Dolom, kjer sta Danica in Franci že čakala z dobro malico. Pot navkreber za polne želodce ni bila prijazna, a smo bili kmalu, ob kapeli družine Bojanovič, deležni dobrodošlice Danila in Aleša. Vsako leto postojimo ob tej lepi kapeli in vsako leto jo kdo izmed pohodnikov vidi prvič. Sledil je spust v Kladnart, kjer Marjan, gospodar Preložnikove domačije, vodi dalje tradicijo sodelovanja ob tem jesenskem pohodu. Za popestritev smo na povabilo Sonje in Francija skočili še k sosedom. Klepet in spominjanje na minule pohode, kjer smo občudovali in nabirali gobe, kostanj, ni zmotil dež, ki se je ulil kot za stavo. A morali smo dokončati pot. Vedeli smo, da nas že čaka kostanj in Olgina poslastica. Pozdravi in pogovori z domačini so pot časovno podaljšali, pa saj smo si zapeli: »Za prijatelje, si je treba čas vzet' …«. In res, kot smo pričakovali: Peter nas je razveselil s pečenim kostanjem, Olga s palačinkami. Pesmi in glasbi so pridih ljudskega dodali še Rudi, Ivana, Franci, Rajko in Branko. »Srečno in varen korak do naslednjega pohoda!« je bil pozdrav ob odhodu s Tomaža. Se vidimo!

 

Bili smo na Ovčjem vrhu v Avstriji

Kljub napovedi, da bomo hodili po snegu, smo se odzvali vabilu na obisk dvatisočaka v Avstriji. Tolažili smo se, da če bo snega preveč, bomo pač pot skrajšali in šli samo do Celovške koče. Celovška koča oz. po nemško Klagenfurter Hütte se nahaja pod Ovčjim vrhom (Kozjak)/Geissberg (Kosiak). Od koče se nam je odprl lep pogled proti Svačici, Celovški špici, Stolu in Vajnežu. V bližini koče so prostrani pašniki, na katerih se v poletni sezoni pase živina. A v tem času je gore pokril sneg. Kot bela odeja, ki želi zavarovati svoje, se nam je razodel del planin na avstrijski strani. Bilo je neponovljivo. Oblaki, veter in sonce, vsega po malem, kot bi nas narava želela obdarovati še s to izkušnjo. Uspelo ji je! Povzpeli smo se na vrh in lepa slovenska pesem se je razlegala tja do Stola … Planinci iz Gorenjske so se priključili našemu razpoloženju in pogled na mavrico v dolini je bilo darilo našemu poklonu goram.