Analiza varnosti in udeležbe kolesarjev v prometnih nesrečah je pokazala, da je delež kolesarjev med vsemi udeleženimi v prometnih nesrečah 7,4 %, med smrtnimi žrtvami pa so v letu 2016 predstavljali kolesarji 10 %. V preteklem letu je na slovenskih cestah umrlo 13 kolesarjev, 179 je bilo huje poškodovanih. Med huje poškodovanimi in umrlimi kolesarji prevladujejo moški (71 %) ter starejši, saj jih je več kot polovica starejših od 45 let. Med otroki je bila ena smrtna žrtev, 10 jih je bilo huje ter 68 lažje poškodovanih.
Največ prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev se zgodi znotraj naselji
Velika večina prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev se zgodi znotraj naselij (85 %), zato so nujni učinkoviti ukrepi na lokalni ravni. Med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev so neprilagojena hitrost (v 2016 skoraj 32 %), neupoštevanje pravil o prednosti (20 %) ter nepravilna stran oz. smer vožnje (14 %). Pogosto so tudi kolesarji sami povzročitelji prometnih nesreč, saj je pri smrtnih žrtvah in huje poškodovanih kar 60 % kolesarjev tudi povzročiteljev. Pogosto gre za nesreče, kjer je udeležen samo kolesar (neprilagojena hitrost, vožnja po klancu, v ovinku ipd.) ali pa gre za nepravilnosti kolesarja (vožnja v nasprotni smeri). V letu 2016 se je tudi pri kolesarjih problematika alkoholiziranosti povečala, in sicer za 14 % je poraslo število nesreč, ki jih je povzročil alkoholiziran kolesar, trije kolesarji so izgubili življenje.
Skoraj 3/4 kolesarjev krši prometna pravila
Tudi pri opazovanju kolesarjev, ki so ga prav tako izvedli na AVP v letu 2016, se je pokazalo, da skoraj tri četrtine kolesarjev krši prometna pravila, več je bilo moških. Med kršitvami so bile najpogostejše neustrezno prečkanje cestišča, vožnja v nasprotni smeri ter tudi vožnja pri rdeči luči na semaforju. Pogosto je bilo tudi ogrožanje pešcev z vožnjo po pločniku ter uporaba mobilnega telefona med vožnjo.
Bistro glavo varuje čelada
Delež uporabe zaščitne čelade je po statističnih podatkih o kolesarjih, ki so bili udeleženi v prometni nesreči ter utrpeli hude ali smrtne poškodbe, približno 30 % in se povprečno v zadnjih petih letih ni pomembno spreminjal, pri umrlih jih več kot polovica ni uporabljala zaščitne kolesarske čelade. Uporaba zaščitne čelade se sicer počasi povečuje. Raziskave nedvomno dokazujejo, da zaščitna kolesarska čelada zelo pomembno prispeva k večji varnosti, saj zmanjšuje težo posledic in poškodb glave od 40 do 70 %. Lani so na Javni agenciji izvedli pilotno opazovanje, ki je zajelo več kot 4.800 kolesarjev. Rezultati so pokazali, da v povprečju uporablja čelado 13 % vseh kolesarjev, delež je pri moških ter kolesarjih izven naselij veliko višji. Glede na starostne skupine se je pokazalo, da je skoraj 70 % otrok do 14. leta uporabljalo čelado, med odraslimi približno 15 %, najnižji pa je bil delež uporabe čelade pri mladostnikih (le 3,8 %). Zato se je ob koncu lanskega leta uveljavila novela zakona o pravilih cestnega prometa, ki predpisuje obvezno uporabo zaščitne kolesarske čelade za vse otrok in mladostnike do 18. leta ter za vse voznike mopedov in skuterjev (ne glede na moč motorja).
V času akcije so se izvedle tudi številne terenske akcije opozarjanja in ozaveščanja kolesarjev na lokacijah, kjer se zadržuje veliko število kolesarjev.
Povzela: Tjaša Podergajs
