Skozi Kušarjevo življenje in delo se je slikovito in iskrivo, v Kušarjevem slogu, sprehodila domačinka Aleksandra Ambrož. Krajani se ga spominjajo kot dobrega organizatorja, gospodarja in dobrotnika, prav tako se ga radi spominjajo tudi s šaljive plati:
- Kot gimnazijec je imel dva popravna izpita – iz matematike in risanja. Za prvega je moral zagristi v naloge, za drugega pa je profesorju pokazal kar sošolčevo risbo.
- Bil je velik ljubitelj knjig in tiskane besede, spodbujal je ljudi: »Berte, berte! Kdor ne bere, ga pobere.«
- Ob delu z otroki je bil zelo srečen, toda če niso izpolnili njegovih pričakovanj, so bili zanj vsi po vrsti »kijeci«. Ko so odhajali domov, je sledil poduk: »Pa po poti vsakega lepo pozdravit!«
- Kljub visoki starosti jo je s klobukom na glavi in časopisom v roki mahnil peš kamorkoli in kar po sredini ceste ter upal, da mu bo kdo ustavil. V zahvalo za uslugo je vedno iz torbe privlekel jabolko, četudi zgubano, smeje pozdravil: »Haj, haj!« in se odpravil dalje po opravkih.
Iz Kušarjeve kronike:
- Maj 1946: Prihod v Črešnjice. Sprejem je bil res prisrčen, cerkev in prostor pred njo okrašen kot pušeljc … Ljudi nabito polna cerkev. Duhovnikov 16.
- 1960: Odšel na Kebelj, a srce ostalo v Črešnjicah.
- Avgust 1978: Kušar se vrnil nazaj … Ljudje so bili moje vrnitve zelo veseli. Koj prve nedelje sem obiskal vse družine. Hiš je medtem nastalo več, strašno malo pa je v njih otrok.
- Po dolgem, predolgem čakanju 23. 5. 1984 le dočakali A-bus (avtobus) iz Črešnjic v Celje, in sicer ne delavskega zgodaj zjutraj, nego za upokojence … Vozi 2 x, v sredo in v petek, ob 8 h dol in se vrača ob 12 h.
- Pet svinj se je zadušilo … Na oznanilo v cerkvi so ljudje takoj pomagali.
- Zima 1988/89 brez snega. Prva polovica leta deževna, skoro vsaki drugi dan neurje.
- Morala pada. Nočejo se več poročati … So kar skupaj kot pravi zakonci, tu pravimo 'na probi'.
- Konec šole. Zaprli so jo 1. 9. 1989 … Dolgo se že vleče usoda črešnjiške šole, odkar je v njej prenehal celo dvorazredni pouk. ... Navolil sem se že znova in znova pisati in prilepljati izrezke o tej naši bivši šoli …
- Obletnica mature 1991, zadnji, namreč 68. Gaudeamus igitur! ...
- Prvič in zadnjič bil na aeroplanu v soboto, 27. 8. 1996. Kot biseromašni dar me je v to dobesedno prisilil Krajnc Franc, st., po domače Voglar iz Podgorja.
- Cesta je že, voda še bo. Odprl konjiški župan Janez Jazbec, blagoslovil prelat, dr. Vinko Kraljič iz Nemčije, glavni sponzor … naš častni faran.
Kot pravijo Črešnjičani, so v Kušarjevih časih »lepe nedelje« praznovali v velikem slogu. Tudi tokrat je bilo tako. Dogodka se je poleg domačinov udeležilo veliko ljudi od drugod, ki so Kušarja poznali, z njim sodelovali, sočustvovali ali se le iz srca nasmejali njegovi hudomušnosti in duhovitosti. In na veselje vseh je prazniku »postreglo« še lepo vreme, vse prisotne pa so postregli z okusnim golažem in domačimi dobrotami.
Sonja Jakop
Foto: Dolfi