Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za nedelja, 04.12.2016

delno oblačno
Popoldne bo v jugozahodni in južni ter delu osrednje Slovenije zmerno do pretežno oblačno. Drugod bo pretežno jasno. Temperature bodo od 2 do 7, na Primorskem do 10 stopinj C.
-4°C | 7°C
ponedeljek, 05.12.2016
-4°C | 7°C
torek, 06.12.2016
-4°C | 10°C
sreda, 07.12.2016
-4°C | 5°C
četrtek, 08.12.2016
-5°C | 6°C
Opozorila
Nedelja, 4.12.2016 ob 13h
Dodatnega opozorila ni.
-4°C
7°C
delno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Lokalne skupnosti

Milan Kotnik – prejemnik srebrnega vojniškega ......


INTERVJU, LOKALNE SKUPNOSTI

| |
13.01.2015      11:14
A A

Milan Kotnik – prejemnik srebrnega vojniškega grba


Milan Kotnik je naš občan, ki je prejel visoko priznanje – srebrni vojniški grb. Priznanje pomeni, da je bil v svojem življenju uspešen in ustvarjalen na mnogo področjih. Milan je odgovoren družinski oče, mož, dedek in dober sosed. Njegova aktivnost se je odražala na področju prostovoljnega gasilstva v Socki, izobraževanju mladih gasilcev, krepitvi ugleda in materialnega stanja gasilskega društva in kulture v kraju. Priznanje je odraz vsestranskega prostovoljnega dela in dejavnosti, odraz pomoči ljudem in dobrosrčnosti.


Podelitev občinskega priznanja.
Podelitev občinskega priznanja.
Deli:

Ste domačin, Sočan, in vsi v kraju vas poznajo. Srebrni vojniški grb je priznanje, ki nagrajuje delo človeka v okolju, kjer živi in dela, pa tudi delovanje izven svojega domačega kraja. Nam lahko predstavite svojo mladost in poklicno pot?

Svojo mladost sem preživel na Slemjekovi domačiji v Landeku, kamor sta se starša Marija  roj. Veranič in Franc Kotnik priselila s Skomarja. Že pred rojstvom  mi je umrl oče. Mama se je drugič poročila z Jožetom Ovčarjem  in dobil sem še  brata Brankota in Ernesta. Po osnovni šoli na Dobrni sem se vpisal na Srednjo tehniško šolo v Celju, smer strojni tehnik. Moja poklicna pot se je začela leta 1974 v tovarni Libela Celje. Kmalu za tem sem moral na odsluženje vojaškega roka. Služil sem v mornarici, opravljal sem delo strojnika na torpednem čolnu in videl velik del Jadrana. Na to obdobje imam lepe spomine. Po odsluženju vojaščine sem se vrnil v Libelo Finomehaniko. Delal sem  za risalno desko kot konstrukter risalnih miz, ter plinskih in oljnih gorilnikov. Kmalu sem  spoznal, da potrebujem več znanja in sem se odločil za študij ob delu na Fakulteti za strojništvo v Mariboru. Po končanem študiju sem opravljal delo  konstrukterja  projektanta elektronskih tehtnic v Libeli in kasneje v  Libela ELSI. Ob izteku preteklega leta sem se upokojil. Priznam , da kot svež upokojenec čutim še vedno nekaj praznine,  pogrešam delovni utrip podjetja, čeprav imam kup zadolžitev in opravkov doma in v okolju, kjer živim.

 

Ste ljubitelj narave, po duši kmet in čebelar. Lahko opišete svoje življenje po letu 1977, ko ste se priženili na Tezlakovo domačijo v Socki?

Izhajam iz kmečkega okolja in sem navajen dela na kmetiji. Sem velik ljubitelj narave in zagovornik življenja v sožitju z naravo. Pri Tezlakovih, kjer živim, je bilo čebelarstvo hišna tradicija, vendar pa so tastu Avgustu Golobu  leta 1985 zaradi pojava varoje pomrle vse čebele.  Zato sem z nekaj predznanja naslednje leto začel čebelariti iz nič. Potrebno je bilo uvajati  spremembe na področju čebelarstva, spoznati sodobne načine vzgoje čebel in gospodarjenje s čebelami prilagoditi novim boleznim. Čebelarim pa nekje s petimi družinami. Med pridelujem za potrebe družine in prijateljev. Razmere v preteklem letu in letošnja zima niso bile naklonjene čebelam, imel sem velike izgube. Na kmetiji pa je vedno dovolj dela, da je zemlja obdelana in se vzredi nekaj glav živine in spita kakšnega prašiča za domače potrebe. Delo na podeželju pa je povezano tudi s sosedi in sem vesel, da si sosedje med seboj pomagamo in  po potrebi priskočimo na pomoč tistemu, ki jo potrebuje.

 

Med pogovorom sva večkrat omenila vašo družino in družinsko življenje, ki vam veliko pomenita. Kako bi nam predstavili Milana Kotnika kot družinskega očeta in moža?

Naj opišem resnični dogodek ob podelitvi občinskega grba. V uradni  obrazložitvi mojih aktivnosti  vnuk Erazem ni nikjer zasledil, da poleg vsega ostalega dela popazim tudi vnuke. Zato je po proslavi bil njegov komentar: »Naš dedi tudi pazi na nas, vnuke! Pa še deset nas ima!« Veste, res jih imam deset in so moje največje veselje. Z ženo Jožico imava štiri otroke: Simona, Janeza, Metko in Uroša, ki so odrasli in samostojni ljudje. Fantje so študirali tehniko, hči je vzgojiteljica. Vsi so končali izobraževanje, so zaposleni in živijo s svojimi družinami. Živimo skupaj z ženino mamo, ki je v življenju veliko časa in ljubezni posvetila vzgoji rejencev in tako nas je bilo veliko pod isto streho. Najini otroci se z družinami radi vračajo, nama pomagajo pri delu in lepo je, če nas je ob praznovanjih polna hiša. Takrat so vnučki zelo veseli. Ko človek gleda odraščanje vnukov in vnukinj, se zaveda, da čas neusmiljeno teče, da se ob mladih spreminjamo in doživljamo življenje drugače. Z ženo sva na svoje otroke in njihove družine lahko zelo ponosna, vnuki pa so nama v veliko veselje. Z ženo Jožico, ki je še zaposlena,  imava kar nekaj podobnih zanimanj, ki jih uresničujeva v prostem času.

 

Srebrni vojniški grb ste prejeli tudi zaradi aktivnega vključevanja v kulturno in športno življenje v ožjem okolju. Torej ste tudi kulturni delavec?

V kulturno življenje sem se vključil kot igralec mladinske dramske skupine v Socki, ko smo soški mladinci uprizorili nekaj iger. Igrali smo na odru v graščini, kasneje pa v gasilskem domu v Socki in tudi na gostovanjih. Precej odmevna je bila igra Veriga, nazadnje pa sem igral v igri Poslednji mož.

Potem so prišla leta, ki sem jih posvetil družini in službi, izobraževanju ob delu, kmetiji in še čemu. Pred štirimi leti pa sva se z ženo pridružila folklorni skupini Kulturnega društva Socka, kjer se trudimo  negovati kulturno dejavnost v Socki. Vadimo enkrat na teden, v programu pa imamo štajerske plese. Trenutno nas pleše pet parov, spremljata nas dva muzikanta. Nastopamo na prireditvah v kraju in občini pa tudi drugje. Naša gostovanja so namenjena razvedrilu ljudi,  gostom okoliških toplic, uporabnikom domov za ostarele, zaplešemo pa tudi našim  prijateljem. Sodelovanje v folklorni skupini mi pomeni druženje in skrb za negovanje kulturnega življenja v Socki. Tudi Športnemu društva Socka  pomagam po svojih zmožnostih.

 

Že več kot trideset let ste dejaven član Gasilskega društva Socka. Povedali so mi, da ste vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Nam lahko opišete svoj odnos do gasilstva, delo v društvu in zlasti delo z mladimi?

Začetek mojega dela v Gasilskem društvu Socka sega v leto 1984, ko se je društvo znašlo v pomanjkanju mladih gasilcev. Generacija gasilcev, ki so delali predtem, je ostarela in društvo je nujno potrebovalo pomladitev. Spominjam se, da me je k delu pritegnil Branko Zupanek. Opravil sem osnovno izobraževanje in opravljal delo gasilca. Zgodilo se je, da je leto pred iztekom mandata, leta 1987, društvo ostalo brez vodstva. Izvoljen sem bil za poveljnika društva za čas do izteka mandata. Nalogo sem sprejel, čeprav sem vedel, da nisem usposobljen in zrel za tako odgovorno delo v operativi. Na mojo odločitev so vplivale potrebe društva in krajanov. Tako se je začelo moje delo poveljnika in je trajalo skoraj šestnajst let. Za uspešno delo sem se moral veliko izobraževati na strokovnem področju. V ta čas segajo začetki intenzivnega dela z mladimi gasilci in člani, ki so baza za uspešno delo in razvoj društva. Vsa leta sem bil tudi mentor kateri od ekip, zato sem moral gasilce  poučevati, voditi in jim dajati vzgled.

Trdo in redno delo je pokazalo rezultate, saj so se naše ekipe začele uvrščati tudi na prva in druga mesta na lokalnih tekmovanjih. Dosegli pa smo tudi nekaj zelo dobrih uvrstitev na državnih tekmovanjih, kar je glede na status in kategorijo našega društva zelo  dober dosežek. Vsa leta poveljevanja smo reševali iste težave: pridobivanje denarnih sredstev, nabavljanje gasilske opreme. Ko smo še bili v Gasilski zvezi Celje, kjer naše društvo ni kotiralo posebej visoko, smo imeli težave  pri nabavi gasilske opreme, še posebej motorne brizgalne, katera  je bila neobhodno potrebna za intervencije in za tekmovanja. Težave so bile z nabavo cisterne, ki nam glede na kategorijo društva ni pripadala. Zato smo iskali alternativno rešitev. Ob obisku gasilskega sejma v Hannovru smo videli vgrajene manjše cisterne v orodna vozila  in smo potem to idejo realizirali doma: v orodni avtomobil smo vgradili manjšo cisterno z visokotlačno črpalko. Kasneje smo nabavili še starejšo avtocisterno. Potrebno pa je bilo tudi obnavljati in dograjevati prostore gasilskega doma ter urejati ogrevanje.

Vseskozi mi je bilo jasno, da v društvo  moramo pridobivati nove člane, jih izobraževati in dvigati ugled društva. Tudi sam sem se nenehno izobraževal.

Gasilsko društvo Socka je danes za svojo kategorijo relativno dobro opremljeno. Gasilci najraje vidimo, da intervencije niso potrebne, čeprav  se  tudi to dogaja. Tako sem sodeloval pri gašenju najrazličnejših  požarov, pri reševanju premoženja ob poplavah, pri iskanju pogrešanih oseb in pri drugih elementarnih nesrečah. Gasilci se vključujemo tudi v druge oblike pomoči, tako v sušnem obdobju oskrbujemo ljudi s pitno  vodo, pomagamo pri prevozu starejših krajanov na prireditve in se dostojno poslovimo od umrlih članov. Gasilci vsako leto  ob koncu leta obiskujemo naše krajane, jim prinesemo gasilski koledar, se z njimi pogovorimo in jim voščimo.

Radi se družimo, zato sodelujemo s sosednjimi društvi in se udeležujemo medsebojnih srečanj in gasilskih tekmovanj v celjski regiji in tudi širše. Gasilci iz  Socke smo se pred leti tudi  pobratili z gasilci iz Prezida na Hrvaškem, prijateljujemo pa tudi z gasilci iz  Gojanca pri Varaždinu. Funkcijo poveljnika sem zaključil leta 2003 in takrat je mesto poveljnika gasilcev v Socki prevzel Viki Božnik, sam pa sem opravljal delo podpoveljnika še en mandat. Danes sem še vedno aktiven član društva, član upravnega odbora in član komisije za odlikovanja in priznanja pri Gasilski zvezi Vojnik-Dobrna.

 

Vam je ostajalo še kaj časa za druge aktivnosti v kraju?

Trudil sem se aktivno sodelovati v okviru krajevne skupnosti, saj sem opravljal delo svetnika za področje Socke v komunalni dejavnosti. Sodeloval sem tudi v Župnijskem pastoralnem svetu v Novi Cerkvi za področje Socke. Danes z veseljem opravljam svoje zadolžitve v okviru Gasilskega društva Socka, v Gasilski zvezi Vojnik - Dobrna in priskočim na pomoč povsod tam, kjer je potrebno.

 

Ste prejemnik srebrnega vojniškega grba. Kaj vam pomeni priznanje?

Priznanje, ki sem ga prejel, je odraz mojega preteklega dela, ki so ga opazili drugi. To, da moje delo cenijo ljudje, s katerimi sem sodeloval in živel, pomeni predvsem obvezo za naprej. Pomeni tudi to, da se zazreš v preteklost in pretehtaš svoje odločitve, kakršne so pač bile. Vedno sem se trudil delati v dobro svoji družini, svojemu kraju in ljudem. Za priznanje, ki sem ga prejel, se zahvaljujem, moja ravnanja pa bodo tudi v bodoče usmerjena v pomoč ljudem, s katerimi živim.

 

Lea Sreš

Fotografije:  M. Jambriško

 





0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Vojnik!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Ogledalo
Številka: 112
Izšla: 22.09.2016
Poglej Pdf
Koledar dogodkov Preglej vse
December 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13
04.12.201 | Ostalo
Praznični sejem na vasi
04.12.201 | Družabni dogodki
Merjenje krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krvi
04.12.2016 | Ostalo
Miklavževanje v Pristavi
07.12.2016 | Družabni dogodki
AMBROŽEVA MAŠA NA DAN ZAVETNIKA ČEBELARJEV
04.12.201 | Ostalo
Praznični sejem na vasi
04.12.201 | Družabni dogodki
Merjenje krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krvi
04.12.2016 | Ostalo
Miklavževanje v Pristavi
05.12.2016 | Družabni dogodki
Miklavževanje v Špesovem domu starejših krajanov
05.12.2016 | Družabni dogodki
Miklavževanje v cerkvi Svetega Jerneja v Vojniku

Bodite prvi pri oddaji mnenja.