Osrednjeslovenska regija ostaja na vrhu kljub najnižji stopnji rasti
Razpoložljivi dohodek gospodinjstev na prebivalca je v osrednjeslovenski regiji v letu 2011 znašal 11.274 EUR, to je 7,1 % več od povprečja v Sloveniji. Najnižjo vrednost tega podatka je v letu 2011 izkazovala pomurska statistična regija, 9.008 EUR, to je 14,5 % manj od slovenskega povprečja. Regiji z najvišjim in najnižjim razpoložljivim dohodkom gospodinjstev na prebivalca sta ostali isti kot prejšnja leta, vendar se je razlika v višini tega dohodka med njima zmanjšala; znašala je 21,5 odstotne točke (to je bila najmanjša razlika v obdobju 1999–2011).
Vrstni red statističnih regij po višini razpoložljivega dohodka gospodinjstev na prebivalca se v letu 2011 ni bistveno spremenil, posebnost njihove razvrstitve v tem letu je bila ta, da se jih je nad in pod povprečje v Sloveniji uvrstilo po 6. Razlog za takšno razporeditev je bila počasnejša rast razpoložljivega dohodka gospodinjstev v sicer uspešnejših regijah: v osrednjeslovenski, obalno-kraški in goriški. Ta pa je bila posledica znižanja pomembnejših dohodkov gospodinjstev v teh treh regijah v letu 2011: sredstev za zaposlene in poslovnega presežka z raznovrstnim dohodkom. Gorenjska, koroška in notranjsko-kraška regija pa so se uvrstile nad povprečje Slovenije, ker so se omenjeni dohodki v teh regijah zviševali po višjih stopnjah (hitreje).
Vloga socialnih prejemkov v letu 2011
Primarni dohodek gospodinjstev je dohodek, ki ga ta ustvarijo v procesu proizvodnje in je odvisen od razmer na trgu. Primarni dohodek sestavljajo: sredstva za zaposlene (bruto plače in socialni prispevki delodajalcev), poslovni presežek z raznovrstnim dohodkom (dohodek od poslovanja samostojnih podjetnikov in kmetov ter stanovanjske storitve gospodinjstev) in razlika med dohodki in odhodki od lastnine (npr. obresti, dividende). Primarni dohodek na prebivalca se je v letu 2011 povečal neznatno, v povprečju za 0,2 %.
Primarni dohodek gospodinjstev se zmanjša zaradi različnih finančnih obveznosti (davkov, socialnih prispevkov, zavarovalnih premij itd.) in hkrati poveča zaradi socialnih prejemkov, npr. pokojnin, socialnih transferjev, štipendij in drugih nadomestil. Skupni učinek prerazporejanja dohodkov in odhodkov gospodinjstev se nato odraža v njihovem razpoložljivem dohodku. Na obseg in rast razpoložljivega dohodka gospodinjstev so v letu 2011 pomembno vplivali socialni prejemki. Ti so se glede na leto 2010 v povprečju povečali za 6,1 %. Najbolj so se povečali v zasavski statistični regiji (za 7,4 %), najmanj pa v jugovzhodni Sloveniji (za 4,8 %). Med socialnimi prejemki so se najbolj povečala nadomestila za brezposelnost, v povprečju za 35 %.
Statistični urad Republike Slovenije.
