Nekaj avtoričinih besed o imenu razstave:

Ime razstave sem izbrala precej spontano, saj izvira iz dejanskega stanja, ki je do te razstave pripeljalo. Od hitre ideje, mimobežnega klepeta na parkirišču, kratkega ogleda lokacije in izbora fotografij. Osem fotografij iz sicer dokaj obsežnega fotografskega opusa bo na ogled na občinskem stičišču, ob mimobežnih postankih in na hitro premerjenih pogledih ... Zdi se, kakor bi na hitro s tistim žlahtnim »guštom« zaužili kratko kavico, ravno prav močno, brez sladkorja in mleka, in oddrveli naprej po opravkih.

Nekaj avtoričinih besed o sebi:

Rojena na 155. dan v letu, ko je NASA objavila skrivnostno fotografijo obraza na Marsu.

Že od malih nog zmeraj zaprta v svojo sobo med ustvarjalne pripomočke (barve, papir, škarje …) ali skrita po domačih travnikih in gozdovih. V osnovni šoli prvi kandidat za vsako likovno kolonijo ali športno dogajanje, v gimnaziji ugotovila, da me pravzaprav zanima vse, študij mi je prinesel naziv arhitektke, verjetno pa eno življenje ne bo dovolj, da bi preizkusila vse, kar bi me lahko veselilo.

Fotografija se je vtihotapila v mojo dušo postopno in nekoč me je zadelo spoznanje, da pravzaprav povsod okoli sebe vidim slike, pa naj bo med domačimi stenami, v najbolj oddaljenih kotičkih našega pisanega planeta ali preprosto samo v glavi.

In to videnje me je konec leta 2008 pridružilo somišljenikom v Svitu. Nekoč, ko bom velika, pa bom …

Foto: Jure Vovk