Logo MojaObčina.si
JUTRI
24°C
6°C
NED.
21°C
9°C
Oceni objavo

Bezenšek stenograf v parlamentu

Kipar Petar Kostadinov, avtor spomenika A. Bezenška, je bil zadnji vikend prava zanimivost za sprehajalce v parku, ki so ga čudno gledali, ko je »ometaval« portret slovenskega učitelja. Veliko časa je potreboval, da je pojasnil, da ustvarja kopijo spomenika, njegovi pomočniki pa so sodelovali pri pojasnjevanju tehnologije.
Mavčno kopijo spomenika A. Bezenška v parku carja Simeona bodo stenografi Bolgarije podarili svojim kolegom v Sloveniji. To je gesta hvaležnosti osebnosti Bezenška - publicista, učitelja, prilagojevalca stenografije Franza Gabelsbergerja bolgarskemu jeziku in nekaterih južnoslovanskih jezikov in velikemu prijatelju Bolgarije.

 

15. aprila obeležujemo 160-letnico rojstva glavnega stenografa v parlamentu kneževine Bolgarije v letu 1879. Takrat bodo v njegovi rodni Sloveniji postavili spomenik – kopijo spomenika v Plovdivu. To je pobuda stenografov.

 

Petar Kostadinov z velikim spoštovanjem do dela A. Bezenška ustvarja odlitek v mavcu. Skoraj tri dni je delal v parku. Zanj so postavili poseben šotor, da je ohranjal napravljeno delo pred dežnimi kapljicami. Za to je moral pridobiti pisno dovoljenje ministrstva za kulturo. Polaganje »ometa« na spomenik je bilo posebej zahtevno delo, da ne bi poškodovali kipa. Za opravljeno delo so porabili več kot vrečo mavca.

 

Po »odlitju« matrice granitnega spomenika jo bo Petar Kostadinov prenesel še v atelje. Tam se bo sušila skoraj 10 dni. Nato pa jo bodo odpeljali v Ljubljano. Ker je delo umetniško delo, bodo morale oblasti izdati tudi dokumente o izvozu umetniškega dela.

 

Spomenik A. Bezenška, očeta bolgarske stenografije (1854-1915), stoji na vpadnici v mestni park. Narejen je iz granita. Avtor kipa je Svilen Kostadinov. Na tem mestu stoji od leta 2000. Prej je tu že bil postavljen doprsni kip, ki je v letih zaradi slabega vzdrževanja propadel in izginil. Za njim se je izgubila vsaka sled. Izgubili so se tudi dokumenti. Zato je v zadnjem desetletju 20. stoletja kipar Petar Kostadinov izdelal nov kip iz granita.

 

Bezenšek je bil tujec, ki je prišel na pomoč Bolgariji, ko se je ta osvobajala izpod otomanske oblasti (1878). Takratna vlada je povabila slovenskega specialista okrajšav (stenografije) A. Bezenška, da vodi zapisnike v parlamentu in da razvija stenografijo. Vodil je stenografski tečaj v parlamentu v Sofiji in v nekaj letih izobrazil več kot 1500 Bolgarov, ki so postali hrbtenica stenografiranja v domači upravi. Na pomoč je odšel tudi skupščini vzhodne Rumelije. Tam ga je eden od njegovih učencev »prijavil«, da sodeluje v politiki, zato ga je državni zbor 1894 razrešil.  Ni se vrnil v Slovenijo, ampak je začel delati v upravi okrožja. Po združitvi kneževine Bolgarije in vzhodne Rumelije je A. Bezenšek nadaljeval delo kot stenograf in skoraj 20 let učil kot učitelj v deški šoli »Aleksander I.« v Plovdivu.

 

 

Avtorica: Evelina Zdravkova

Foto: Slavi Kalinov

 

Oglejte si tudi